Te začimbe, ki so jih uporabljali že v starodavnih časih, lahko izboljšajo okus enolončnicam, kruhu in sladicamZelišča in začimbe že od antičnih časov naprej grejejo naša srca in domove in nas zdravijo ter nam pomagajo ohranjati lepoto. Uporabljamo jih celo pri verskih obredih. Sveto pismo tako v Stari kot v Novi zavezi omenja mnoga zelišča in začimbe in ugotovimo lahko, da je bil Bog z naravo neverjetno radodaren, saj nam pomaga, da bolj zdravo in sveto živimo in je naše življenje lepše in bolj okusno.
V fotogaleriji si oglejte, katera zelišča in začimbe morate imeti pri roki, če želite, da bo vaša polička z začimbami dišala po modrosti iz svetopisemskih časov.
Janež – Matej 23,23. Janež pridobivamo iz cvetoče rastline, ki raste v vzhodnem Sredozemlju in v jugozahodni Aziji. Običajno ga dodajamo alkoholnim pijačam. Ima podoben okus kot navadni komarček in golostebelni sladki koren. Uporabljamo ga tudi v mesnih jedeh in sladicah.
Cimet – Pregovori 7,17. Cimet pridobivamo iz notranje skorje različnih vrst dreves, ki rastejo v raznih koncih sveta. Uporabljajo ga v kulinariki Bližnjega vzhoda in tudi v mnogih drugih kulturah, in sicer kot začimbo za pripravo številnih jedi, od pikantnih do pečenih jedi in sladic. Gre za vsestransko začimbo, ki se poda h klinčkom, muškatnemu oreščku in kardamomu.
Koriander – 2. Mojzesova knjiga 16,31. Koriander je lahko cel ali mlet, morda pa so vam celo bolj poznani sveži listi rastline. Doma je na Bližnjem vzhodu in v južni Evropi, dandanes pa ga gojijo v mnogih koncih sveta. Koriander velja za osnovno živilo že od antičnih časov. Pretežno ga uporabljamo v kariju, juhah in enolončnicah, primeren pa je tudi za začinjanje prekajenega mesa, kruha in sladic.
Kumina – Izaija 28,25. Iz cvetov kumine, ki je doma na področju, ki se razteza od Bližnjega vzhoda do Indije, se razvijejo semena, ki se jih cela ali mleta uporablja v mnogih kuhinjah. Najdemo jo v priljubljenih začimbnih mešanicah, kot sta čili in kari v prahu, s kumino pa lahko začinimo tudi sir ali jo uporabimo pri peki kruha.
Česen – 4. Mojzesova knjiga 11,5. Česen je v uporabi že zelo dolgo. Vemo, da so ga gojili v Mezopotamiji že 3.000 let pred Kristusom, tudi v starem Egiptu so ga uporabljali na različne načine. Česen kot začimbo uporabljamo v prahu, pogosto ga zmešamo s soljo. Uporabljamo ga v mnogih začimbnih mešanicah, dodajamo ga mnogim jedem z različnih koncev sveta, še posebej v vzhodnjaški, sredozemski in evropski kuhinji.
Meta – Matej 23,23. Poznamo mnogo različic mete, toda najpogostejši vrsti, ki se ju uporablja v kulinariki, sta zelena in poprova meta. Poda se k zelenjavi, kot so krompir, korenje in grah; dodajamo pa jo tudi solatam in mesnim jedem, sladicam in pijačam.Na Bližnjem vzhodu meto uporabljajo za začinjanje mesa na žaru, polnjene zelenjave, riža, omak in juh. V Ameriki iz mete pripravljajo priljubljeno alkoholno pijačo.
Gorčica – Matej 13,31-32. Gorčico se uporablja kot dodatek k jedem že vse od antičnih časov, kot začimbo pa jo uporabljamo mleto in jo dodajamo različnim jedem, zlasti mesu, solatnim prelivom in enolončnicam. Gojenje gorčice ima svoje začetke verjetno na Kitajskem in na Japonskem. V Novi zavezi evangelist drobcena gorčična zrna primerja z Božjim kraljestvom.
Peteršilj – 2. Mojzesova knjiga 12,8. Čeprav peteršilj ni neposredno omenjen v Svetem pismu, so ga precej uporabljali na Bližnjem vzhodu in ob praznovanju judovskega praznika pashe. Simbolizira nov začetek, saj požene že zgodaj spomladi. Velja za grenko zelišče, veliko pa ga uporabljamo tako v evropski kot v severnoameriški kuhinji kot posušeno ali sveže zelišče.
Žafran – Visoka pesem 4,14. Žafran je najdražja začimba na svetu, delno zato, ker je potrebno približno 225.000 svetlorumenih brazd pestiča – to je aromatična sestavina žafrana –, da dobimo približno pol kilograma posušene začimbe. Že dolgo velja za kraljevo začimbo, v nekaterih deželah, na primer v Španiji, kjer ga uporabljajo v mnogih tradicionalnih jedeh, ima celo posebno ime in je zaščiten. Žafran kot začimbo in naravno barvilo uporabljajo v perzijski, indijski, evropski in arabski kulinariki.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.
