Športniki in poškodbe. “Ponavljaš si, da to ni res in da bo bolje. Nato čez nekaj mesecev vidiš, da ni tako”Zdravje pogosto pogojuje naše delo. Če kot “pisarno” uporabljaš svoje telo, še posebej. Pri poklicnih športnikih je vsekakor tako. Nekdanji nogometaš Ivica Vulić je na svoji koži, pardon, na svojem gležnju, doživel, kako se obetavna kariera raztrešči v trenutku.
Zdaj je mož, oče treh otrok in uspešen poslovnež. Sredi devetdesetih let pa so se mu na široko odpirale drugačne poti. V nogometu je med drugim skrbel za tisto, kar ljudje najbolj željno pričakujejo – gole. Kot igralec ajdovskega Primorja je postal najboljši nogometaš slovenske lige.
Preberite še:
“V zakonu narediš stvari, ki so ljube tvojemu zakoncu. Želiš čutiti, da je on zadovoljen”
Dogajalo se mu je zelo hitro: skupaj z Zlatkom Zahovičem je zaigral za reprezentanco, bil v stiku tudi s poznejšim selektorjem Srečkom Katancem, ki je računal nanj, prestopil v Avstrijo k boljšemu, bogatejšemu, ambicioznejšemu klubu, s katerim je podpisal dolgoročno pogodbo. Nato pa se je vse to porušilo čez noč. Le nekaj mesecev po prihodu v Innsbruck si je hudo poškodoval gleženj, ki ni več omogočal igranja na ravni, kot bi si jo Ivica želel.
“Ponavljaš si, da ni res”
Dokončno spoznanje je prišlo čez nekaj mesecev, nogometu je bilo treba reči zbogom. “Hudo je sprejeti. Ponavljaš si, da to ni res in da bo bolje. Nato čez nekaj mesecev vidiš, da ni tako,” se mučnih dni spominja Primorec.
Edini gol Ivice Vulića za Tirol iz Innsbrucka (od 6:05 naprej):
Študij je poskrbel za umiritev misli
“Nekaj časa sem seveda imel krizo. Ko v nekaj vložiš 20 let, nato pa se vse podre zaradi delčka sekunde, nepredvidljive situacije. Bilo mi je hudo, a zdaj mi ni žal, da se je tako razpletlo. Razmišljal sem, da se vse zgodi z določenim namenom. Bilo mi je veliko lažje, saj sem vedel, da sem sredi študija ekonomije in da nikakor ne bom pristal na ulici. Vedel sem, da imam s študijem osnovo za poklic,” svari pred lahkomiselnim zanašanjem le na šport.
V karieri imaš toliko vzvodov adrenalina: tekma, evforija, napor … Po karieri to izgine. Kar naenkrat padeš na realna tla in ugotoviš, da vsi, ki te obkrožajo, niso tvoji prijatelji. Veliko ljudi ima s tem krizo. Najti se je treba na drugem področju.
Poškodoval se je pri 23 letih. Pozneje je še nekaj časa igral, a tako resno, intenzivno in uspešno kot prej nikoli več. Ni pa spregledal pasti življenja na veliki nogi: “Uspešni športniki se družijo z drugimi uspešnimi in bogatimi. Temu primerno se je treba oblačiti, obnašati. Če ima soigralčeva žena torbico Gucci, tvoja ne more imeti takšne za 13 evrov. To povleče, to je mlin.”
Preberite še:
Po nesreči se je počutil kot telefon na mizi. Zdaj jo jemlje kot poslanstvo
Ivica Vulić poudarja, kako zelo pomembno je misliti na prihodnost, imeti načrt B, morda tudi C in Č, če se pri A-ju kaj zalomi. Pri tem izobrazba igra eno ključnih vlog. Šport pa je lahko vključen v prilagodljivi obliki in količini, na primer ob službi ali študiju.
Družina na vrhu prioritet
Pri njegovih športnih podvigih in padcih ga je spremljala tudi žena Martina. Kot vsestransko uspešnega gospoda srednjih let ga za rokav cukajo številni, ki želijo, da bi prišel pomagat njihovi organizaciji v kaki vlogi. A se je naučil reči ne, saj želi družino na vrhu svojih prioritet.
Preberite še:
Vaš najstnik že pozna tega super kandidata za svetnika?
“Veliko bolje in lažje živiš, če si v življenju postaviš smer, ki se je držiš. Trenutno bi lahko imel kar nekaj funkcij, a se nisem lotil nobene. Prioriteta so mi žena in otroci. Če si nabiraš dejavnosti, se hote ali nehote odtujiš,” Ivica Vulić, ki z ženo že vrsto let vodi zakonsko skupino, ugotavlja žalostno prakso številnih parov.
Preberite še:
A ni zanimivo, da lažje dajemo, kot prejemamo? #vlog
Preberite še:
Poglejte v denarnico, morda se v njej skrivajo krščanski simboli
Preberite še:
Kako z otrokom “dobiti bitko” glede rabe telefona?
