5 močnih sporočil, ki jih posredujemo otrokom ob prebiranju svetopisemskih zgodb Že zelo majhnim otrokom lahko začnemo brati iz preprostega in privlačnega Svetega pisma za malčke, nato pa nadaljujemo s starosti primernim otroškim Svetim pismom. Otrokom se zdijo zgodbe zanimive in vznemirljive, saj radi poslušajo o dogodivščinah Mojzesa, Davida, Jona, Estere in drugih. Majhnim otrokom so še posebej zanimive dramatične zgodbe iz Stare zaveze. Moj sin je pri štirih letih hotel poslušati zgodbo o Davidu in Goljatu skoraj vsak dan. Navdušen je bil nad idejo, da se lahko deček bori proti velikanu – in zmaga!
Ko z otroki znova in znova prebiramo te zgodbe, jim s tem pomagamo, da se naučijo nekaterih pomembnih naukov brez neposrednega učenja. Pomagamo jim razumeti sledeče:
1. Sveto pismo je Božja knjiga in je pomembna
Otroci hitro razumejo, da če se zdi mami in očetu tako pomembno, da znova in znova prebirata zgodbe iz otroškega Svetega pisma, potem je to gotovo zelo pomembno. Tudi njim bo postalo pomembno.
2. Bog dela čudeže in pomaga svojemu ljudstvu
Nemogoče je, da bi brali 2. Mojzesovo knjigo, celo iz najpreprostejšega otroškega Svetega pisma, in ne bi videli, da je Bog dejaven v življenju posameznika in svojim otrokom želi pomagati. Nauk, da je Bog mogočen, ljubeč in se zares zanima za ljudi, je preprost in jasen, a zelo globok.
3. Božja pota niso naša pota
Kri na podbojih vrat? Mana iz nebes? Kako presenetljivo! Obzidje Jerihe, ki se je zrušilo brez človeške pomoči? Osupljivo! Bog, ki uporabi veliko ribo, da bi Jona spametoval? Le kdo bi si bil mislil! Otroci so nad temi stvarmi upravičeno začudeni in presenečeni. Brez cinizma in dvomov, ki toliko odraslim preprečujejo, da bi se čudili, otroci tako ob branju razvijejo preprosto in čisto vero v čudovitega Boga, čigar poti so višje in mogočnejše od naših.
4. Vera in poslušnost prinašata blagoslov, greh pa težave
Sporočilo, da sta zaupanje in poslušnost Bogu boljša pot, je vtkano v Sveto pismo od začetka do konca – od Adama in Eve do Sare, Davida, Jona in Hane ter številnih drugih.
5. Bog obljublja – in obljube tudi drži
Ko je obljubil, da bo Noeta in njegovo družino rešil pred poplavami, je obljubo držal. Ko je Sari in Abrahamu obljubil težko pričakovanega potomca, sta v odgovor dobila Izaka. Ko je obljubil, da se bo boril za Jozueta in ga popeljal v obljubljeno deželo, je to storil. Prek teh zgodb se naši otroci naučijo, da Bogu lahko zaupamo, da bo izpolnil svojo obljubo.
Redno prebiranje svetopisemskih zgodb našim otrokom je zelo preprosto. Za to ne potrebujemo diplome iz teologije, otrokom pa ta skupni čas da dragocene temelje, na katerih bodo pozneje lahko gradili. Seme, ki ga posejemo z branjem, bo vzkalilo in vzcvetelo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
