Kako je Jezus ravnal s težavnimi ljudmiNekateri ljudje so lahko težavni preprosto zato, ker nam nasprotujejo. Ali pa so morda težavni zato, ker so drugačni. Ali pa so težavni, ker z njimi živimo (in z večjo bližino so tudi naše napake večje). Mogoče pa so težavni tudi zato, ker smo težavni mi in jih nekaj na nas jezi. Lahko pa so preprosto težavni.
Ko se trudimo, da bi rasli v svetosti, se lahko učimo sprejemati nadležne, konfliktne in zoprne ljudi in dogodke v našem življenju – in nanje ne gledamo več kot na neizogibno nadlogo, ampak na dar.
Preberite še:
Oče mora biti tudi zoprn, ker pri otrocih ne zbira všečkov
Heather King piše:
“Kadar smo odprti in dovzetni za vse, kar nam ima svet ponuditi in česar nas svet lahko nauči, takrat vse postane razsvetljeno od znotraj.
Takrat vidimo, da je vse lahko povezano z našim iskanjem lepote in reda. Vse je na pravem mestu: stare punčke, razpadajoči dnevniki, zavrženi gumbi. Težavni ljudje.
Naporne ljudi je zahtevno videti v tako pozitivni luči. Toda lahko se učimo sprejemati te ljudi tako, kot jih je sprejemal Jezus.”
Preberite še:
“Ja, težave in delo nosim domov in sem tečna. Ampak …”
V Svetem pismu beremo o tem, kako je Jezus ravnal s težavnimi ljudmi.
1. Jezus postavlja vprašanja
V 12. poglavju Lukovega evangelija Jezusa prosijo, naj pomaga razrešiti družinski prepir. On odgovori: “Človek, kdo me je postavil za sodnika?” Zanimivo je, da v Svetem pismu Jezus postavlja veliko vprašanj. Včasih so to retorična in izzivalna vprašanja, spet drugič pa pričakuje odgovor. Jezus poudarja svojo odprtost do sočloveka.
Nenavadno je, toda ljudje neradi postavljamo veliko vprašanj. Domnevamo, da že vse vemo, pridigamo, ugotavljamo, prekinjamo in sodimo. Redko pa ljudem postavljamo vprašanja. Jezus nam s pogostim postavljanjem vprašanj daje zgled, kako biti dober sogovornik – tak, ki mu je mar za sočloveka, ki se zanj zanima in ga izzove. Celo ali morda zlasti takrat, ko je naporen.
2. Jezus ni nikoli potisnjen v kot
V 6. poglavju Lukovega evangelija se Jezus v soboto sprehaja s svojimi učenci in nenadoma se tam pojavijo farizeji in jih obtožijo, da ne spoštujejo sobote, ker smukajo klasje. Jezus pa ostane miren. Nikoli se ne ustraši ljudi, ki mu nastavljajo zanke ali pa si o njem mislijo vse najslabše, ker zanj to, kar si o njem mislijo drugi, ni pomembno.
Včasih nas ljudje spravijo v kot s svojimi domnevami in sodbami in mogoče takrat pomislimo, da je to, kako nas oni vidijo, objektivnejše od tega, kako se vidimo sami. Težko je, kadar čutimo, da nas drugi ne razumejo ali si niti ne vzamejo časa, da bi nas spoznali, in nas kar sodijo. Toda ni potrebno, da nas ocene drugih določajo, tako kot niso določale Jezusa. Svojo identiteto najdemo v Bogu, ne v tem, kar nam drugi skušajo vsiliti.
Preberite še:
Pogosto ocenjujete in obsojate? Preprost način, kako to spremeniti
3. Jezus ve, kdaj ignorirati
Se spominjate dogodka, ko Jezus okrca vse svoje rojake in prijatelje v domačem mestu Nazaretu? Tako so besni, da se odločijo, da ga bodo pahnili s previsa hriba v prepad. Jezus, ki vidi, kako brezumno ravnajo, pa “je šel sredi med njimi in je hodil dalje” (Lk 4).
Včasih naporni in nadležni ljudje izbruhnejo, osorno govorijo z nami ali so do nas žaljivi (na spletu se to dogaja ves čas). Jezus nam daje zgled, kako se umakniti in oditi proč. On je vedel, kako ohraniti mirno kri. Seveda, s človekom, ki tako ravna, se moramo odločno soočiti in se pogovoriti iz oči v oči. A pozneje.
4. Jezus se ne brani
V 10. poglavju Markovega evangelija Jakob in Janez Jezusu rečeta: “Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.” Uau, kakšno prestopanje meja! A Jezus se zaradi prestopanja meja in želje po pozornosti ne čuti ogroženega. Ve, kdaj mora reči ne in kdaj da, in se ne obremenjuje, če ne osreči drugih ljudi.
Včasih od nas ljudje hočejo več, kot jim lahko damo. Skušajo nas omajati z vzbujanjem krivde. In še preden se tega zavemo, že se na vse pretege trudimo, da bi zadovoljili človeka v stiski ali celo nasilneža (ki je le redko zadovoljen!). Toda Jezus ljudem ne skuša ustreči. Ni se mu treba braniti pred drugimi ljudmi. Božja volja je njegova varnost. Od tod izvira njegova umirjena drža.
Preberite še:
Konkretni nasveti, kako v težkih trenutkih obdržati mirno kri
5. Jezus je prilagodljiv
V 15. poglavju Matejevega evangelija Kanaanka Jezusa prosi, naj ozdravi njeno hčerko, a jo Jezus zavrne. Toda ženina vera ga gane in zato njeno hčerko ozdravi. Jezus je v odnosu do drugih ljudi brez predsodkov. Celo takrat, ko je imel že vnaprej izdelano mnenje, je dovolil, da ga je Duh nagovoril in je ravnal v nasprotju s svojimi občutki.
Ko se nam približa težavna oseba, morda pomislimo, O super, že spet, ali Že vem, kako se bo tole razpletlo. Toda Jezus je ob srečanju z ljudmi ohranil odprto srce. Nikoli ne veš. Lahko te nagovori Duh ali pa se oseba, ki je ponavadi nadležna, obnaša drugače – tako, kot ne pričakujemo. Če se zapremo pred ljudmi, se zapremo tudi pred delovanjem Svetega Duha v nas in v drugih.
Jezus, pomagaj mi, da te bom videl v vseh ljudeh, tudi v tistih, ki mi nasprotujejo. Razsvetli me s svojo žarečo ljubeznijo, da te bom lahko videl tudi v najbolj težavnih ljudeh. Vsako človeško bitje je ustvarjeno po tvoji podobi. Pomagaj mi, da te bom v ljudeh prepoznal in te vzljubil.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
Ne samo dedek Toni, tudi Martin Golob “vežba”!
Preberite še:
Anksioznost, zloraba, bes, misel na samomor: “Iskala sem varnost”
Preberite še:
Vera in naši odnosi … in kako jih pravilno razumeti
