Sv. Andrej Corsini slovi kot priprošnjik proti izgredom in civilnim nemiromŽal je danes na svetu zelo malo narodov, ki niso razdeljeni. Ker živimo v padlem svetu, bodo vedno obstajale strani, ki bodo poskušale zrušiti svoje nasprotnike, ob tem pa povzročale veliko nesoglasij.
Blagor tistim, ki delajo za mir
Toda Jezus je svojim učencem dejal: “Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji otroci.” Ker do razdeljenosti prihaja zelo pogosto, nas Bog kliče, naj svetu prinašamo mir in gladimo spore, ki se porajajo.
Preberite še:
Za mir na delovnem mestu začnite dan s to molitvijo
Kot človek, ki si je goreče prizadeval za mir, je v 14. stoletju slovel tudi sv. Andrej Corsini, škof v italijanskem mestu Fiesole. Takole o njegovem življenju piše Katoliška enciklopedija:
Imenovan je bil za fiesolskega škofa. Odgovorne službe se je sprva branil in je pobegnil, ko pa so ga našli, je škofovstvo sprejel in pastirsko službo zvesto vršil vse do svoje smrti. Kot škof je živel še skromneje, zelo radodaren pa je bil v svoji skrbi za uboge. Veljal je za velikega pomirjevalca med sprtimi mesti, še posebej v Bologni, kamor je bil poslan kot papeški odposlanec, da bi zgladil nesoglasja med plemstvom in meščani.
Preberite še:
Vprašanje, ki bo pomirilo večino zakonskih prepirov
Molitev za mir v srcih in v družbi
Sv. Andreja Corsinija zato že stoletja častimo kot mogočnega priprošnjika proti izgredom in civilnim nemirom. Ljudje se pogosto zatekajo k njemu, da bi izprosili mir v svoji domovini. A živeti v miru ne vključuje samo tega, da ne divjajo vojne, ampak da živimo spravljeni sami s seboj in v sožitju z drugimi.
Sv. Andrej je pripadal spokornemu karmeličanskemu redu, ki po svetu še danes širi njegovo molitev za mir:
Dobri Bog in Oče, razodel si nam, da se bodo tisti, ki delajo za mir, imenovali Božji otroci.
Na priprošnjo sv. Andreja Corsinija, ki si je uspešno prizadeval za mir,
nam pomagaj, da se bomo brez prestanka borili za pravičnost, ki prinaša resnico in trajni mir.
To te prosimo po Kristusu, našem Gospodu.
Amen.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Ne samo dedek Toni, tudi Martin Golob “vežba”!
Preberite še:
To so najlepše samostanske knjižnice na svetu
Preberite še:
Mogočna molitev k sv. Jožefu za spreobrnjenje družinskega člana
