Vsi se samo pritožujejo. Upravičeno?
Vprašanje bralke
Zadnje čase presenečena spremljam, kako znanci, sosedje in bližnji kritizirajo in nergajo, da je vse narobe. Sprašujem se, ali res tako slabo živimo.
Elizabeta
Odgovarja: Andreja Kastelic, Škofijska karitas Novo mesto
Preberite še:
Se znate pritoževati na pravi način? Kakšen pa je pravi?
Preberite še:
“Včasih mi kdo reče, kako je meni lahko, a to ne drži, samo pritožujem se ne ves čas”
Velikokrat opažam, da težje kot same odločitve sprejemamo posledice odločitev, npr. nekdo, ki se je ukvarjal s kriminalnimi dejanji, bi bil rad po odsluženi kazni obravnavan kot pošten človek. Vendar posledic preteklih ravnanj ni mogoče zbrisati – tudi če človek tega ne počne več, bo v družbi prepoznan kot tisti, ki se je ukvarjal s kriminalom. Ljudje okrog njega bodo nezaupljivi in v to, da bo vzpostavil zaupljive odnose, bo moral vložiti ogromno naporov, lahko bo izpostavljen nenehnemu preverjanju ipd.
Preberite še:
Kako se bomo manj pritoževali in bolj vzljubili življenje
Mama, ki je zaradi alkoholizma zanemarjala svoje otroke, si po končanem zdravljenju želi, da bi ji otroci odpustili in bi lahko zaživeli novo življenje brez spominov na preteklost. Posledic se ne da odpraviti s pritiskom na gumb, ampak nas prav te vzgajajo. Mama se bo morala izjemno potruditi, da bo zgradila mostove do otrok. Lahko, da bo zanjo najtežja preizkušnja življenja to, da jo bodo otroci ozdravljeno zavračali.
Preberite še:
Pridi, Sveti Duh, in pomiri mojo živčnost in jezo
Vedno pa imamo vsaj eno trajno priložnost, in to v odnosu do Boga. Čeprav se mi od Njega oddaljimo, nas on išče in nas nikoli ne zapusti. In tako res nikoli nismo sami in imamo vedno priložnost, da postajamo bolj človeški.
Preberite še:
Kako pomembna je spolnost za dober zakon?
Preberite še:
Slovenski genij, ki je spremenil evropsko zgodovino
Preberite še:
Ne znate sprejeti pohvale? Tu je nasvet