Sestra Clara Grazia je bila kot dekle daleč od vere in ni bila niti krščena. Nekega dne pa je prišla v San Giovanni Rotondo in vse se je spremenilo, pravzaprav začelo! Gospod se razodeva v življenju vsakega od nas v najbolj neverjetnih trenutkih, v najbolj nenavadnih okoliščinah. Tudi za Claro Florencio Pavito je bilo tako. Rodila se je leta 1979 v Buenos Airesu in pri 21 letih prišla v Italijo na študij jezikov na Univerzi La Sapienza v Rimu. Njena družina italijanskega porekla ne verjame v Boga in je ni dala krstiti, da bi ji pustila svobodo izbire, ko odraste.
Ljubezen do umetnosti in zaroka
V Rimu se je posvetila študiju, zaljubila v umetnost in fanta, s katerim je začela načrtovati svoje življenje. Čas je tekel brez posebnih pretresov. Pa vendar se je zgodilo nekaj izrednega, kar je postavilo njeno življenje na glavo.
Sprememba načrta in San Giovanni Rotondo
Medtem ko se je s starši vračala s poletnih počitnic, so bili zaradi številnih nevarnih požarov prisiljeni spremeniti pot in tako so prišli v San Giovanni Rotondo, da bi prenočili. Dekle je pritegnil kraj, kjer je živel slavni pater iz Pietrelcine: “Po tem, ko sem se zaustavila pred relikviarijem s telesom tedaj blaženega patra Pija, sem bolj iz radovednosti kot iz pobožnosti zavila v trgovino s spominki.”
Žepni evangelij
Ni je zadela strela, prav tako ni doživela kakšne posebne ganjenosti, v njenem srcu se ni rodila takojšnja predanost, ampak preprosto je želela poiskati kaj za branje. Edino besedilo, ki ga je našla, je bil žepni evangelij. Kupila ga je, morda z mislijo “boljše kot nič”. Nadaljevanje poti je preživela zatopljena v branje Apostolskih del. Evangelij je začela brati, kot je zanjo običajno, od zadaj. Sveti Pavel jo je prevzel in prepričal, da je lepo in mogoče biti svet: “Če je on, nagle jeze, fanatik in nasilnež, postal svetnik, hočem tudi jaz postati sveta.”
Hočem se krstiti
Prva stvar, ki jo je storila, ko je prišla v Rim, je bila prošnja za krst. V svoji preprostosti je menila, da ga lahko dobi takoj: “V Apostolskih delih sem prebrala odlomek o tem, kako je Filip krstil etiopskega uradnika. ‘Tukaj je voda: kaj mi preprečuje, da bi se krstil?,’ je dejal evnuh. Res sem verjela, da bom tudi jaz takoj krščena kot on …”
Prekinitev zaroke
Od tistega dne se je začela njena pot spreobrnitve, njeno življenje se je začelo malo po malem, a drastično spreminjati: začela je katehumenat in prejela krst, prekinila zaroko in se odselila od fanta. Začela se je spraševati, kaj je smisel življenja, in bližje ko je bila Jezusu, bolj ji je postajalo jasno.
“Ko v odnos stopi Bog, pride na dan resnica o nas samih, vzniknejo naše globoke želje in postavijo pod vprašaj naše vsakdanje odločitve. Ko sem se začela bližati Kristusu, so te izbire postale skladne z vero, ki sem jo hotela sprejeti. Tako sva se s fantom kljub bolečini ločitve razšla. To je bil čas večje molitve in prepuščanja Božji volji, ki je postala previdnost, navzočnost, Beseda in zaveza.”
Krst na veliko noč
Na veliko noč leta 2009 je prejela zakramente in prvič praznovala Kristusovo vstajenje.
“Od tiste velikonočne noči se je moje življenje korenito spremenilo in vsakič vem, da se lahko vrnem k tistemu izviru, kjer bom našla njega, ki mi vrača prvotno podobo od vedno ljubljene hčerke.”
Klavzura in klarise
Septembra 2012 je vstopila v samostan klaris. Leta 2016 je pred mamo Lilian in babico Olgo, staro 87 let, ki sta prišli za to priložnost iz Buenos Airesa, izpovedala začasne zaobljube in dobila ime sestra Clara Grazia, letos pa bo izrekla večne zaobljube.
To, kar je Gospod pripravil zanjo, je bilo veliko večje in bolj presenetljivo, kot si je lahko predstavljala mlada Clara. Danes, kot Kristusova nevesta, skupaj s svojimi sestrami moli za Cerkev in za ves svet, predvsem pa za mlade brez vere.
Resnično, naše poti niso Njegove poti, ki so vedno bolj rodovitne in lepše!
Prispevek je nastal po prevodu, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Irena Santoro.
