Poročni prstan je pametno vedno nositi, saj je dobra zaščitaNaj bo železen, srebrn, zlat ali iz katerekoli zlitine, droben obroček na prstu je postal veliko pomembnejši od nekdanjega poganskega simbola, takoj ko ga je Cerkev postavila za simbol neločljive zaveze med zakoncema.
Že Judje in Rimljani – verjetno pa tudi drugi poganski narodi – so imeli navado, da je moški svoji bodoči nevesti nadel prstan na mezinec, vendar je imel ta prstan drugačen pomen. Z njim je ženi izrazil zaupanje, saj ji je dal kopijo svojega pečatnega prstana, ki ga je nosil na palcu in s katerim je podpisoval zaupna pisma in pogodbe. Ta navada je bila pogostejša med bogatejšimi družinami.
Preberite še:
Kot mladoporočenec izgubil prstan in ga dobil nazaj. Po 52 letih!
Nekaj drugega je, ko si mož in žena ne glede na družbeni status na dan poroke izmenjata poročna prstana in ga drug drugemu nadeneta na prstanec leve roke, blizu srca, kot simbol ljubezni, ki naj jo izkazujeta drug drugemu in Bogu.
Navada po vsem svetu
Lahko se sliši romantično in celo sentimentalno, vendar se je navada, ki se je pojavila v Evropi v 6. stoletju, razširila po vsem svetu. Še danes si zakonca, ne glede na veroizpoved ali kulturo, izmenjata prstana na prstu leve (ponekod desne) roke, ki je zato vsepovsod tudi dobil ime prstanec.
Preberite še:
Zakaj hiteti s poroko pri dvajsetih? Pa diploma? Služba? In hiša?
Med obredom duhovnik prstana blagoslovi, ju poškropi z blagoslovljeno vodo, nato pa ženina in nevesto povabi, da si nadeneta prstana v znamenje ljubezni in zvestobe.
Ta obredni del v zakramentu svetega zakona ni obvezen in brez njega bi bil zakon enako veljaven. Zakon je v Cerkvi povzdignjen v zakrament, da bi bila zakonska ljubezen tako še bolj utrjena. To dogovoru med zakoncema daje večji smisel in veljavo.
Zakramental
Poročni prstan ima lahko veljavo zakramentala, podobno kakor ribičev prstan, ki ga po izvolitvi prejme novi papež, ali kot določeni prstani, ki jih prejmejo kardinali, škofje, redovniki in redovnice.
Blagoslovljen poročni prstan preneha biti preprost kovinski obroček in postane orodje posvečenega življenja, postane izraz verskega življenja zakoncev, ki bo polno odpovedi in posvečujočih žrtev.
Preberite še:
Nasveti sv. Frančiška Saleškega za trden zakon
Kot znamenje molitve Cerkve za svoje otroke lahko prejme razne milosti za duhovno življenje in ima lahko celo moč izganjati zle duhove ter braniti pred skušnjavami in napadi zlih duhov, ki napeljujejo k prešuštvu.
Nositi poročno prstan tako ni le znamenje ljubezni in zakonske zvestobe, temveč je tudi dobra zaščita pred hudimi duhovi. Pravijo, da Bog vsakemu zakonskemu paru dodeli posebnega angela, ki ju bo varoval kot dva, ki sta postala eno meso.
Eno meso sta bila, preden je Bog ustvaril Evo iz Adamovega rebra, eno meso sta znova postala zdaj, dokler ju smrt ne loči in bosta “kakor angela v nebesih.” (Mr 12,25)
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
“Ne bi bilo prav, da bi bile katoliške vsebine ‘zapakirane’ na dolgočasen način”
Preberite še:
Bogoslovec, ki je otroka rešil pred splavom
Preberite še:
Skromni slovenski škof, za katerega je mati Terezija rekla, da je svetnik
