Ko je bil New York še glavno ameriško pristanišče, je bilo “moderno” moliti na vodiOb koncu 19. stoletja je bilo pomorstvo ena izmed glavnih dejavnosti, ki je spodbujalo rastoče ameriško gospodarstvo, New York pa je bil cvetoče pristaniško mesto. Zahvaljujoč lokaciji in plitvi vodi, je newyorško pristanišče sprejelo več ljudi in tovora kot katerokoli drugo ameriško pristanišče. Ladje, ki so prevažale gradbeni material, začimbe in blago, so se zasidrale v spodnjem Manhattnu, v predelu, ki je pozneje postal srce svetovne finančne industrije.
Od tod so prve čezoceanske ladje, ki so potovale čez Atlantik, vsak teden izplule po ustaljenem voznem redu. Pred tem so ladje zapustile pristanišče le takrat, ko so bile dodobra napolnjene s tovorom. In tam je Seamen’s Church Institute (SCI) iz držav New York in New Jersey (organizacija, ki so jo leta 1834 ustanovili protestantski mornarji, da bi mornarjem zagotovili osnovno zdravstveno oskrbo, izobrazbo in pastoralno službo) ustanovila prvo plavajočo cerkev.
Slikovita zgodovina plavajočih cerkva je dobro dokumentirana v arhivu SCI. Gradivo je bilo digitalizirano in je lahko dostopno. Po navedbah dokumentov so newyorške plavajoče cerkve “edinstvene med cerkvenimi zgradbami na vsem svetu” (čeprav so, na primer, tudi v Kambodži zelo ponosni na svojo katoliško plavajočo cerkev Chong Khnies). Te cerkve so bile “kraj duhovnega zatočišča za bogaboječe mornarje, ki so obiskali pristanišče New York”.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
