Lokacija svetopisemske Kane ni prav nič gotovaKana je poznana kot mesto Jezusovega prvega čudeža, ko je na poročnem slavju spremenil vodo v vino (Jn 2,1-11). Nekateri komentatorji menijo, da je verjetno to bila poroka bližnjega Marijinega sorodnika. Ko je zmanjkalo vina, se je Marija obrnila k svojemu sinu, da bi se izognila morebitni sramoti. Jezus je po evangeliju sodeč odgovoril: “Kaj je tebi in meni, žena? Moja ura še ni prišla.” Toda Marija je vztrajala in Jezus je šest vrčev z več kot 550 litri vode spremenil v dobro vino, ki bi napolnilo kakšnih 730 steklenic.
V Kani se je zgodil še en Jezusov čudež, in sicer ozdravljenje sina kraljevega uradnika, ki je ležal v 32 kilometrov oddaljenem Kafarnaumu (Jn 4,43-54). V Kani se je namreč Jezusu približal uradnik dvora Heroda Antipe in ga prosil, naj ozdravi njegovega umirajočega sina. “Pojdi, tvoj otrok živi,” je Jezus povedal uradniku.
Preberite še:
Je bil Jezus čarovnik?
Jezusov prvi čudež se je po tradiciji, ki se sega vsaj v leto 1641, zgodil v Kefer-Kenni. Tega leta so se tam namreč zaradi pričevanj zgodnjih romarjev, med drugimi tudi samega svetega Hieronima, naselili frančiškani. Toda v resnici nam lokacija Jezusovega čudeža ni poznana.
Kot se pogosto dogaja s svetopisemskimi kraji, jih kar pet kandidira za svetopisemsko Kano: vas Qana v Libanonu ter štiri v Izraelu, in sicer Kfar-Kana, Khirbet Qana, Karm er-Rasm in Ain Qana.
Od prej omenjenih zgolj dva kraja, Kfar-Kana in Khirbet Kana, privabljata romarje več kot deset stoletij. Čeprav so frančiškani v Kfar-Kano prispeli v 17. stoletju, so ob gradnji nove cerkve naleteli na ostanke starodavne bazilike in celo bivališč, ki segajo v 1. stoletje. Nedaleč stran od frančiškanske cerkve se celo nahaja grška pravoslavna cerkev, posvečena poročnemu slavju. V tej cerkvi sta ohranjena dva vrča in tradicija pravi, da sta povezana s prvim Jezusovim čudežem. Arheologi pa so drugačnega mnenja in pravijo, da so to stari krstilniki.
Preberite še:
Kako Cerkev odobri čudež
V Khirbet Kani so arheologi našli romarske grafite iz 6. stoletja. Anonimni romar iz Piacenze je avtor enega izmed njih. “Naš Gospod je bil na poroki,” je dejal, “in naslonili smo se njegovo naslonjalo, na katerega sem, nevreden kot sem, napisal imena svojih staršev.”
Več bizantinskih virov potrjuje, da se je čudež zgodil v tem mestu. Srednjeveški avtorji in kartografi so s svojimi zapisi pomagali sodobnim arheologom v bližini odkriti jamske komplekse, v katerih so najverjetneje bivali puščavniki, in ostanke manjših vasi iz helenistične dobe, zaradi česar je ta kraj resen kandidat.
Če boste hodili po Sveti deželi, pa obiščite kar oba kraja, saj med seboj nista zelo oddaljena.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
Preberite še:
Sveti André Bessette naj bi v svojem življenju ozdravil več kot 10.000 ljudi
Preberite še:
Neverna študentka se je zaljubila, se želela poročiti … zdaj pa je redovnica v klavzuri!
Preberite še:
Zakaj je ta ljubezenska pesem v Svetem pismu?
