Lovro Toman je bil eden od najbolj znanih slovenskih narodnih buditeljev, po njem so deželo Kranjsko imenovali kar TomanijaToman se je rodil leta 1827 v Kamni Gorici na Gorenjskem v premožni družini. Njegov oče Janez Toman je bil namreč fužinar in posestnik. A že pri devetih letih je Toman, ki je bil najmlajši od devetih otrok, ostal brez očeta.
Ljudski tribun
Že kot srednješolec je bil Toman zelo narodno zaveden in pesniško navdahnjen. Leta 1845 je na slovesnosti v čast 25-letnici županovanja Janeza Nepomuka Hradeckega v Ljubljani javno recitiral Prešernove ode. Od takrat je bil redni govorec na javnih prireditvah.
Preberite še:
Pozabljeni Slovenci, ki so zgradili slovensko industrijo
Bil je odličen govornik, privlačnega videza in zelo priljubljen med Slovenci. Veljal je za ljudskega tribuna in zvestega sodelavca prvega med slovenskimi narodnimi buditelji Janeza Bleiweisa.
Sovraštvo Nemcev
Na drugi strani so ga kranjski Nemci kmalu zasovražili in so Kranjsko, ki je bila osrednja slovenska dežela v habsburški monarhiji, posmehljivo razglašali za Tomanijo (nem. Tomanien).
Preberite še:
To je tuja dežela, ki je spremenila slovensko zgodovino
Po šolanju v Ljubljani se je Toman leta 1847 odpravil na študij prava na Dunaj. Prav na Dunaju so marca 1848, v času pomladi narodov in revolucionarnega vrenja, slovenski študentje prvič razvili belo-modro-rdečo slovensko narodno zastavo.
Slovenska zastava v Ljubljani
Aprila 1848 se je Toman vrnil iz revolucionarnega Dunaja, kjer so zaprli univerzo, v Ljubljano. Tu je opazil, da so ljubljanski Nemci na Ljubljanskem gradu razobesili nemško črno-rdečo-rumeno zastavo.
Preberite še:
Ko je Slovencem prekipelo, ker na Ljubljanskem gradu ni plapolala slovenska zastava
Jezni Toman je zato 7. aprila 1848 skupaj s skupino svojih privržencev, študentskih kolegov z Dunaja, z belo-modro-rdečo zastavo v roki vstopil v gostilno oziroma hotel Zlata zvezda (na današnji Wolfovi ulici), zbranim med drugim dejal, da Slovenci nismo Nemci, in nato na stavbi razobesil slovensko zastavo. Takrat je v Ljubljani prvič zaplapolala slovenska zastava.
Tragična ljubezen
Študij prava je Toman končal leta 1852 v Gradcu. Naslednje leto se je tu poročil z Josipino Urbančič Turnograjsko iz Preddvora, ki je bila ena prvih pesnic in pisateljic na Slovenskem. A Josipina je umrla zelo mlada, leta 1854, in sicer zaradi posledic težkega poroda in ošpic.
Kot zanimivost
Tomanova prva žena Josipina Urbančič Turnograjska (1833‒1854) je bila sestrična Edvarda Urbančiča, ki je oče na Dunaju rojenega Viktorja von Urbantschitscha (1847‒1921). Ta je pradedek avstrijsko-nemškega igralca Christopha Waltza, dvakratnega dobitnik oskarja za stransko moško vlogo.
Poslanec v Ljubljani in na Dunaju
Po smrti žene Josipine se je Toman vrnil na Kranjsko. Leta 1856 je postal odvetnik v Radovljici. Marca 1861 je bil na deželnih volitvah izvoljen v kranjski deželni zbor. Ta ga je nato aprila istega leta imenoval za poslanca v državnem zboru na Dunaju.
Leta 1863 se je Toman preselil v Ljubljano in se poročil z Luizo Altman (1842‒1937), ki je bila po rodu iz mesta Steyr v Zgornji Avstriji.
Pobudnik Prešernovega spomenika
Toman je bil leta 1850 tudi prvi pobudnik postavitve spomenika Francetu Prešernu. Med kraji, kjer bi ga lahko postavili, je omenjal Vrbo, Bled, Kranj in Ljubljano. Prvi spomenik našemu največjemu pesniku so postavili leta 1883 na Bledu.
Preberite še:
Vzhodnoštajerski Prešeren, ki je danes večini Slovencev neznan
Skupaj z Bleiweisom in Etbinom Henrikom Costo je Toman snoval Slovensko matico in bil med letoma 1865‒1868 njen prvi predsednik.
Toman je umrl leta 1870 v Rodaunu pri Dunaju. Pokopali so ga v rodni Kamni Gorici.
Preberite še:
Valentin Vodnik: ustvaril marsikaj “prvega”, a umrl pozabljen in izključen
Preberite še:
Exodus 90, trimesečni “fitnes” za duha in telo
Preberite še:
Sestra Celina Hren: od pevke šansonov in misijonarke v Afriki do klarise v Turnišču
