Se morda spomnite D’Agratovega kipa Sveti Bartolomej? V zgodovini krščanstva so bile slike in kipi občasno tako predmet občudovanja kot tudi odpora. Zaradi ikonoklastičnega upora – pa ne le v času reformacije, ampak tudi prej, v Bizantinskem cesarstvu –, pri katerem je šlo za nasprotovanje uporabi religioznih podob, je prišlo do verskih, političnih in gospodarskih delitev v družbi.
Preberite še:
V Mehiki bodo začeli graditi največji Jezusov kip na svetu
Toda v Pavlovem Pismu Kološanom je Jezus predstavljen kot “podoba nevidnega Boga” (Kol 1,15), zato kristjani verjamemo, da če je nevidni Bog sebe naredil vidnega v podobi človeka, Jezusa, potem ni nič narobe, če uporabljamo podobe za upodabljanje božanstva. Tako razumevanje pavlinske doktrine je privedlo do razvoja čudovite umetniške tradicije, v kateri je krščanstvo uporabilo in predelalo tehnike in nekatere motive iz klasične grške in rimske umetnosti.
Preberite še:
Najvišji Marijin kip na svetu
Spomnimo, da tudi v več odlomkih Stare zaveze, še posebej v tistih, ki govorijo o gradnji templja, Bog sam naroča svojemu ljudstvu, naj ustvari podobe (na primer angele, bike, kače), ki bodo del okrasja templja in celo skrinje zaveze. V vseh primerih je jasno, da te podobe niso namenjene češčenju, kar pomeni, da niso maliki, ampak bolj spoštovanju in občudovanju. Podobe nam pomagajo pri molitvi, meditaciji in kontemplaciji.
Predstavljamo vam nekaj najlepših katoliških kipov, ki so nastali v renesančni umetnosti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
Umetnost, ki si jo delita Rusija in Vatikan
Preberite še:
Na obisku pri kandidatki za predsednico ZDA: Potica nikoli ne manjka
Preberite še:
20 “skrivnosti” Sikstinske kapele
