Naš Gospod je sv. Favstini dejal, da bo podelil milost spreobrnjenja vsakomur, ki bo v veri izgovarjal to molitevVsakdo izmed nas v življenju pozna koga, pa naj bo to prijatelj ali družinski član, ki si ne želi Boga v svojem življenju. Ne glede na to, kako si prizadevamo, da bi nanj vplivali s svojimi besedami ali dejanji, vztraja pri svojem in Boga ne pusti blizu.
Naša zadnja možnost (ki bi morala biti tudi prva) je, da za to osebo molimo in prosimo Boga, naj jo obda s svojo milostjo. Pri tem lahko izgovarjamo molitev, ki jo je sv. Favstini razodel sam Jezus. Favstina je izkusila številna mistična videnja in v enem izmed njih ji je Jezus predlagal:
“Želim si, da bi vedno globlje spoznavala ljubezen, ki v mojem Srcu gori za duše, in to boš razumela, ko boš premišljevala o mojem trpljenju. Kliči moje usmiljenje na uboge grešnike; želim si njihovega odrešenja. Ko boš izgovarjala to molitev s skesanim srcem in zaupanjem v imenu nekega grešnika, mu bom naklonil milost spreobrnjenja. Molitev je takšna: O kri in voda, ki sta iz Srca Jezusovega pritekli kot vir usmiljenja za nas, v vaju zaupam.“
To je preprosta molitev, ki nad dušo prikliče Božje usmiljenje.
Treba pa je poudariti, da molitev ne zagotavlja spreobrnjenja nikomur, ki jo bo izgovarjal kakor robot. Tako kot pri vsaki drugi molitvi njena učinkovitost temelji na “skesanem srcu”. Z drugimi besedami: na srcu, ki ima vero “kakor gorčično zrno” in ki resnično veruje, da Bog lahko dela čudeže v človekovi duši.
Predvsem pa ne smemo pozabiti, da je Bog tisti, ki na koncu gane srce, mi kljub najboljšim namenom ne moremo spreobrniti nikogar. Za to je pristojen Bog.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
