Vzgajati za samostojnost ne pomeni, da mora otrok vse narediti sam
Spoštovani, moja hči hodi v četrti razred osnovne šole in pri domačih nalogah se zmeraj pojavi slaba volja. Menim, da so domače naloge stvar otrok in da je njihova odgovornost, da jih naredijo. Tako naj bi tudi razvijali samostojnost in samodisciplino. Hči me stalno želi imeti poleg, a tako ne bo nikoli samostojna. Kaj naj kot mama storim, da bo volk sit in koza cela?
Marjana
Verjamem, da bi za hčerko radi naredili najbolje, zato lahko mirno s seznama materinstva črtate vcepljanje samostojnosti. To zanjo in njen razvoj pri tej starosti ni prva skrb ali potreba. Pomembnejše je, ali se kot starši odzivamo na hčerkine potrebe, ali se lahko z njo povežemo in skupaj z njo ustvarjamo. Samostojnosti ne gre razvijati na način vedno večje izoliranosti od staršev.
Preberite še:
“Vso noč sem molila, da bi sošolci prišli na sinov rojstni dan”
Samostojnost se razvija na dolgi rok ravno prek tesne povezanosti z otrokom in čustvene uglašenosti, tako da ima otrok starše na dosegu. To gradi občutek notranje varnosti v otroku, kar mu bo omogočalo samostojnejše vstopanje v svet. Domače naloge so lahko super dejavnost, ko se uspete s hčerko povezati, jo razumeti in začutiti v njenih zadregah in stiski.
Preberite še:
Učenje jim ni šlo, a so kljub temu postali svetniki
Opazite lahko, kaj jo bolj navdihuje in pritegne, kaj ji je zelo všeč, kaj manj, ob katerih nalogah postane zadovoljna in ponosna, kje postane radovedna in vedoželjna. Vse te stvari in vse druge drobne odtenke hčerke lahko opazite ravno tako, da ste prisotni ob njej. Če uspemo otroku dati sebe na razpolago, da ve, da smo tam, če nas potrebuje, se bodo njegovi možgani prej umirili in laže delali.
Stres se zmanjša, naloga lažje steče in otrok dobi pozitivno izkušnjo. Vsekakor pa to ne pomeni, da bomo mi otroku naredili nalogo. Naloga dostikrat pomeni veliko truda in vztrajnosti za otroka. A če otroka le spodimo v sobo in mu zabičamo, naj ne hodi ven, dokler naloga ni narejena, potem bo težko razvil navdušenje nad kromosomi ipd.
Preberite še:
Nasvet iz 13. stoletja, ki ga še danes lahko damo šolarjem
Če ima otrok ob sebi odraslega, ki mu pomaga in mu je v oporo, lahko postanejo naloge zanimive. Povežite se s hčerko in ji pomagajte tam, kjer ji ne gre, saj je to najbolj normalno in naravno. Hči bo tako ohranila in razvijala skupaj z vami živost in vedoželjnost. To vaju bo povezalo na dolgi rok, kar bo odlična odskočna deska za pomembno samostojnost v poznejših letih.
Nasvet Janeza Sečnika, zakonskega in družinskega terapevta, je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina, 3. marca 2019.
Preberite še:
“V trenutkih, ko ne gre vse po načrtih, najbolj pomaga pogovor z možem”
Preberite še:
Andy Jordan: “Laganje in pretvarjanje na Instagramu sta me pahnila v obup”
Preberite še:
Z družino bratu pomagal premagati raka: “On je pravi borec, zmagovalec”