Čigavega glasu je polno moje srce? Kaj slišijo drugi, ko odprem svoja usta?Bolnišnica v nekem večjem nemškem mestu. V eni od sob ležita dva moška, upokojenca in se po težkih operacijah počasi prebujata iz anestezije. Polzavestna že čutita bolečino, ki sledi takim operacijam, in se nanjo nezavedno odzivata. Prvi kriči od bolečin in glasno preklinja. Drugi z naporom in trepetajoč ponavlja: “Jezus … Moj Jezus … Jezus …”
Preberite še:
Kje se je Jezus postil 40 dni?
Zakaj Jezusu post uspeva?
Postni čas je poseben tudi zato, ker vemo, da se je Jezus sam postil v puščavi in tam opravil svojevrstne duhovne vaje, ki pa niso bile brez zapletov. Iz evangelijev vemo, kako je Jezusa v puščavi skušal hudič in z debelimi očmi lahko opazujemo, kako prepričljivo je pometel z njegovimi zahrbtnimi predlogi.
Spomnimo se: V puščavi je že 40 dni. Lačen je in najbrž ne samo hrane. Hudič s svojo angelsko inteligenco dobro ve, kje mora udariti. Trikrat poskusi, tri prepričljive skušnjave iznajde, a jih Jezus vedno odbije. Kako Mu je uspelo? Od kod ima to moč?
Glasovi v puščavi
V Lukovem evangeliju beremo takole: “Tisti čas se je Jezus vrnil od Jordana, poln Svetega Duha,” (Lk 4,1). Kaj pa se je zgodilo pri Jordanu? Tam se je dal krstiti, nebesa so se odprla in zaslišal se je glas Očeta: “Ti si moj ljubljeni Sin, nad Teboj imam veselje!” (Lk 3,22)
“Ljubim Te, moj sin si, veselim se Te!” – besede, ki jih vsak rad sliši, so sporočilo, ki neverjetno učinkovito gradi našo podobo o sebi. Jezus gre s temi besedami v puščavo. Odmevajo v Njem: ve, da je Sin, da pripada, da Ga Oče ljubi in se Ga veseli.
Preberite še:
Duhovni nasveti, da vaše govorjenje ne bo le prazno blebetanje
V puščavi se pojavi še en glas. To ni glas Očeta – je glas, ki ponižuje, ki uničuje, ki zavaja, ki sicer obljublja veliko, a pusti praznino in opustošenje. Glas hudiča je: najprej obljublja poceni uspeh, užitek in oblast, potem pa pove, da si suženj, da nisi nič vreden, da si odpadek, nevreden ljubezni, vsem odveč in ena sama nesreča. Jezusa Očetov glas tako prevzame, da hudiča takoj prepozna – tudi v trenutku skušnjave ne dovoli, da bi Ga hudič zmedel, ne dovoli, da bi hudičevo zahrbtno sikanje preglasilo Očetov: “Moj Sin si Ti, ljubim Te, vesel sem Te!”
Velika skrivnost duhovnega življenja
Velika skrivnost duhovnega življenja je v tem, čigavemu glasu prisluhnemo. Kateremu glasu dovolimo, da odmeva v nas, da pride do našega srca. Je to glas, ki govori, da sem predebela in da bom vredna šele, ko shujšam? Je to glas, ki mi šepeta, da mi v šoli nikakor ne bo šlo, ker sem preveč nesposoben, da bi se dobro naučil? Je to glas, ki mi pravi, da sem zavozil, da mi je v življenju spodletelo, da bi bilo tako ali tako bolje, če me ne bi bilo?
Preberite še:
Kako nas v postu zavaja skušnjavec
Je mogoče to glas, ki pravi, da sem tako globoko v grehu, da me Bog sploh ne more več imeti rad? Ali pa je glas, ki ga poslušam, tisti, ki se je nad mano razlegel pri krstu in ki ga Bog – da, kljub vsem mojim grehom in mojim prizadevanjem, da bi glas preslišal – vsak trenutek ponavlja: “Moj otrok si. Ljubim te! Tako zelo, da sem zate dal svojega Sina. Dragocen, neskončno vreden si v mojih očeh. Hočem biti s tabo: tako zelo, da ti dajem svojo besedo, da bi me v njej našel. Tako zelo, da ti dajem svoje telo in svojo kri. Vreden si in dragocen in zate imam načrt, ki je veliko boljši od tvojega ozkega pogleda na življenje.”
Kaj pa jaz?
Da, gre za to, kateri glas poslušamo in po katerem glasu oblikujemo svoje življenje.
Vrnimo se v nemško bolnišnico. Dva moška v bolečinah, dva odziva. Kakšne glasove je v svojem življenju poslušal prvi in kakšne drugi? In predvsem: Kaj bi jaz govoril na njunem mestu? Čigavega glasu je polno moje srce? Čigav glas slišijo ljudje, ko jaz odprem svoja usta?
Preberite še:
Res moram spet k spovedi? “Spoved je nekaj blazno lepega!”
Preberite še:
Šest knjig, ki bodo navdihnile vaš post
Preberite še:
Zakaj Bog dopušča skušnjave?
