Fatima, La Salette, Sirakuze … Marijine solze so znamenje ljubezni do nasZakaj Devica Marija ob prikazovanjih pogosto joka? Mar nebo trpi in je žalostno?
S solzami nam je Marija še bolj blizu
Marijine solze so znamenje ljubezni do vseh njenih otrok. So klic k spreobrnjenju, k odvrnitvi od poti greha in zla. Hkrati nas z njimi vabi, da sočustvujemo z vsemi trpečimi, vabi nas k usmiljenju. Res je, da Marija uživa nebeško veselje, vendar je hkrati blizu vsakomur izmed nas kot naša mati. Tako je hotel Jezus na križu, ko je gledal Marijo in svojemu najljubšemu učencu rekel: “Glej, tvoja mati!” (Jn 19,27).
Preberite še:
Podobe, ki dokazujejo, da je bila Marija tudi povsem običajna mama
Po drugi strani nebeška sreča predstavlja veselje ljubezni in ne pomeni brezbrižnosti, temveč prav nasprotno, sodelovanje, sočutje in globoko ljubezen. Bog sam nas tako ljubi, kakor je zapisano v Svetem pismu: “Moje srce se obrača v meni, moje sočutje prekipeva,” (Oz 11,8). Sam Jezus, večni Sin, ki nam razodeva Očetovo obličje, je večkrat jokal: ob smrti prijatelja Lazarja (Jn 11,35), ob pogledu na Jeruzalem, ki ni sprejelo njegovega oznanila (Lk 19,42) …
Materinstvo, poveličano v človeškem sočutju
Primo Mazzolari je napisal čudovit članek o Marijinih solzah. Naj navedemo le nekaj odlomkov: “Kjer mati joče, obstaja kalvarija s križem, pod križem pa Devica, ki joka, ker njen otrok trpi. Ena solza ne preteče, ki ne bi pripadala materi, in ravno tako ni sina, ki ne bi bil njen in za katerega ne bi jokala, ko ta trpi. Ni treba iti v La Salette, Fatimo ali Sirakuze, da bi se spomnil Marijinih solz. Ti kraji samo potrjujejo čudež vsakega trenutka, v katerem je božansko materinstvo poveličano v svojem človeškem sočutju.”
Preberite še:
Veste, kje domuje ta Marija?
Preberite še:
Mlinarjeva hči, ki je kar osemnajstkrat videla Marijo!
Mazzolari pojasnjuje, da želi Marija s svojimi solzami premagati puščavo našega srca. Včasih ni dovolj, da si za zgled vzamemo Kristusa ali usmiljenega Boga. Včasih “potrebujemo Marijine solze, njeno sočutje, da bi premagali svoje uporno srce. Materine solze so bolj prepričljive, so kakor trajno in počasno deževje v brezvetrju, ki se dotaknejo korenin naših čustev in jih nagnejo k usmiljenju.”
In nadaljuje: “Marijine solze so najboljše zdravilo proti otrdelosti srca. Če ona ne bi jokala ob križevem potu vsakega človeškega bitja posebej, če njeni otroci v vsaki materi ne bi videli, kako joče, potem bi usmiljenje že zdavnaj izginilo z obličja zemlje. Devica joče in se ne upira. Devica joče in ne preklinja. Devica joče in ne obsoja. Kljub temu se v teh solzah zbirajo valovi dobrote. Zaradi teh solz začenjam razumeti, zakaj Mariji pravijo tudi ‘vsemogočna priprošnjica’. Gospodarica solz, joči za nas! Prosimo te le za najmanjši kotiček tvoje najmanjše solze, Tolažnica žalostnih, o, usmiljena Gospa!”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
“Mami, a ti veš, da je smrt samo prehod?”
Preberite še:
Velika noč pomeni dati svoje srce drugemu
Preberite še:
Kaj je Peter Opeka ob požaru v katedrali Notre Dame sporočil Francozom
