Šanghajsko stolnico sv. Ignacija so postavili francoski jezuitiZgodovina šanghajske cerkve sv. Ignacija se začne v začetku 20. stoletja, ko je bilo kitajsko pristaniško mesto Šanghaj cvetoče finančno središče z dejavno skupnostjo tujih finančnih ustanov.
Preberite še:
Osupljive etiopske cerkve, izklesane v kamen
Republika Kitajska je nekaterim tujim vladam zagotovila pravico do upravljanja nekaterih delov mesta. Britanci in Američani so imeli ugodnosti na reki Huangpu, Francozom pa je bila dodeljena notranjost mesta. “Francosko koncesijo” so predstavljale predvsem tihe in z zelenjem bogate četrti s stanovanjskimi stavbami, zgrajenimi v slogu francoske renesanse, in evropskimi kavarnicami. Tu so francoski jezuiti ustanovili tudi enega najpomembnejših katoliških središč v Vzhodni Aziji.
Prvo jezuitsko bogoslovno semenišče na Kitajskem
Jezuiti so predstavnike svojega reda začeli pošiljati na Kitajsko že v začetku 14. stoletja, šele v 19. stoletju pa so resnično začeli graditi skupnost v tej deželi na Daljnem vzhodu. Leta 1842 so francoski jezuiti Claude Gotteland, Benjamin Bruyere in Francois Esteve prispeli v Šanghaj in ustanovili prvo jezuitsko bogoslovno semenišče, v katerem se je izobraževalo 22 bogoslovcev. Leta 1848 je bilo v Šanghaju že 37 jezuitov, ki so se ukvarjali z najrazličnejšimi stvarmi: od astronomije in botaničnih raziskav do izobraževanja.
Preberite še:
Kako so kristjani na Japonskem preživeli preganjanja in atomsko bombo
Preberite še:
Jezuit iz Mengša, ki je postal vodja kitajskih astronomov
V 20. stoletju je šanghajsko okrožje Zikawei postalo katoliška enklava s številnimi kulturnimi ustanovami pod okriljem jezuitov, vključno s sinološkim središčem, posvečenem študiju kitajskega jezika in kulture. Da bi lažje zadostili potrebam hitrorastočega katoliškega prebivalstva, so se jezuiti odločili, da bodo v srcu četrti Zikawei zgradili mogočno stolnico. Projekt je prevzel angleški arhitekt William Doyle, ki se je odločil za gotsko obliko. Gradbena dela so bila opravljena med letoma 1906 in 1910.
Latinski križ in rdeča opeka
Cerkev, zgrajena v obliki latinskega križa, ima pročelje iz rdeče opeke in dva mogočna zvonika, ki v višino merita okoli 57 metrov. Notranjost je značilna za gotske cerkve ‒ kamniti okrogli stebri, izklesani iz gore Jin v pokrajini Suzhou, in šest velikih rozet iz barvnega stekla, na katerih so upodobljeni različni trenutki iz Jezusovega življenja.
V stolnici je bilo postavljenih skupno 19 oltarjev, na glavnem oltarju pa stoji kip Device Marije z Jezusom. Sv. Ignacij, ki lahko sprejme več kot 2.500 vernikov, je kmalu zaslovel kot “najmogočnejša cerkev na Daljnem vzhodu”. V prvih petdesetih letih obstoja se je svetišče uveljavilo kot pomembna znamenitost tako za tuje kot za domače katoličane. Začetek Maove kulturne revolucije, ki je pomenil zlom sleherne oblike organizirane religije, pa je za Sv. Ignacija pomenil konec zlate dobe.
Preberite še:
Kako so kristjani na Japonskem preživeli preganjanja in atomsko bombo
Leta 1966 so Rdeče straže stolnico razdejale, zdrobile okoli 300 metrov barvnega stekla ter napadle tamkajšnje duhovnike in redovnice. Škofa Alojzija Zhang Jiashuja so zvlekli iz svetišča in ga obsodili na prisilno delo. Naslednjih deset let je “najmogočnejša cerkev na Daljnem vzhodu” služila kot državno skladišče za žitne rezerve.
Prisotni elementi kitajske ikonografije
Šele leta 1978 je Sv. Ignacij po obnovi zasijal v nekdanjem veličastju in znova odprl vrata javnosti. Prizadevanja, da bi v katoliško duhovnost vključili tudi kitajsko kulturo, so leta 1989 privedla do obhajanja prvega bogoslužja v kitajskem jeziku in do prenove, med katero so v steklena okna dodali elemente kitajske ikonografije.
Danes stolnico obiskuje ena najštevilčnejših katoliških skupnosti na Kitajskem s skoraj 3.000 verniki. Obisk Sv. Ignacija je izvrsten način, da se izčrpno poučite o šanghajski dolgoletni katoliški skupnosti in raziščete eno ključnih znamenitosti očarljive “Francoske koncesije”, ki priča o pisani zgodovini mestne kulture.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Velika noč pomeni dati svoje srce drugemu
Preberite še:
Zakaj Marija ob prikazovanjih pogosto joka?
Preberite še:
Kdor bo na nedeljo po veliki noči opravil sveto spoved in prejel obhajilo …
