Kanadčan škotskega rodu, duhovnik James Mallon, je avtor znane knjige Priročnik za preživetje župnijV svoji novi knjigi z naslovom Prebudite svojo župnijo ta apostol nove evangelizacije vztraja pri tem, da se moramo opreti na voditelje.
Ali verjamete, da so župnije resnično v nevarnosti?
Absolutno. Naše župnije se še vedno ravnajo po starem krščanskem vzoru in sploh ne živijo svoje misijonarske poklicanosti. Čakajo, da bodo ljudje prišli k njim. A misijonar gre ven in presega kulturne razlike. Velik del župnij tega ne počne in pričakujejo, da bodo ljudje prišli k njim. Resničnost je prav ravno nasprotna.
Preberite še:
“Vse mame v župniji so boljše katehistinje kot jaz”
Zaradi globokih kulturnih sprememb bodo v roku ene generacije preživele zgolj misijonarske župnije. Vse drugo bo propadlo. Če ne bomo šli k ljudem, bo Cerkev umrla. Skupnost, ki moli, je sicer bistvenega pomena, vendar sama ni dovolj. Molitev mora voditi k dejanjem. Prav tako dejanje brez molitve ne bo obrodilo sadov. Potrebno je oboje.
V čem vidite ključ do sprememb?
Sam vidim tri ključne stvari. Najprej moramo na prvo mesto postaviti evangelizacijo, ki bo spreminjala srca. Cerkev o tem rada govori in objavlja priporočila in teološke razprave na to temo, vendar se na koncu nič konkretnega ne zgodi. Molimo, obhajamo zakramente, a stvari in ljudi ne znamo resnično premakniti. Druga stvar je vprašanje vodstva. Nujno je treba preiti z vzdrževanja na misijon. Vzdrževanje pomeni, da se posvečamo zgolj župljanom.
Preberite še:
“Vloganje me uči, da lepa sporočila povem čim bolj preprosto”
Osredotočimo se tudi na ljudi, ki niso župljani, obrnimo se navzven. Za tak premik so potrebni voditelji, naj bodo duhovniki ali laiki, vključeni v pastoralno življenje. Ti voditelji morajo znati služiti. Danes moramo popolnoma prenoviti vzorce in razviti model soodgovornosti. Bistvo voditelja ni to, da je močna oseba, ki ji ljudje sledijo, ampak to, da si pomaga z drugimi voditelji.
To govori Pavel Timoteju v svojem drugem pismu: “Kar si slišal od mene pred mnogimi pričami, izrôči zanesljivim ljudem, takim, ki bodo zmožni tudi druge poučiti” (2 Tm 2,2). Pomembno je, da se vključi vso župnijo ter župljanom ponudi vizijo, ki jih bo navdihovala.
Tretji ključ je v moči Svetega Duha. Govor o tem katoličane pogosto vznejevolji. Vendar je popolnoma nepogrešljivo. Pred binkoštmi so se učenci bali in ostali v hiši zadnje večerje, popolnoma obrnjeni vase, navznoter. Ko je prišel Sveti Duh, so odprli svoja vrata in govorili. Gre za duhovno postavo. Sveti Duh Cerkev vabi ven. Trenutno ne gremo dovolj pogosto ven in ostajamo preveč notri.
Preberite še:
Kaj pomeni biti kristjan?
Toda obstaja kar nekaj misijonarskih gibanj …
Seveda, vendar je njihovo gibanje v naših župnijah premalo navzoče. To ni dovolj. Da bi prešli od besed k dejanjem, je potrebno vodstvo, ki bo župljane nagovorilo, naj se podajo na nova ozemlja. Ko smo udobno vpeti v župnijske dejavnosti, nimamo občutka, da potrebujemo pomoč Svetega Duha. Ko pa smo na neznanem kraju, se ta potreba izlušči.
Veliko ljudi išče izkušnjo Boga. V Cerkvi smo prepogosto sumničavi do tovrstnih duhovnih iskanj. Raje se sklicujemo na resnico. Vendar bodo ljudje, ki imajo duhovno izkušnjo, prav tako vodeni k resnici. Izkušnja Božje ljubezni in dela Svetega Duha jih bodo poslala na pot.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
“Včasih se pošalim, da imam motor BMW-ja, karoserijo pa ‘fičkovo'”
Preberite še:
Zdravnik, ki je svoj zadnji recept napisal tik pred usmrtitvijo
Preberite še:
Čudovito očkovo pismo njegovemu nerojenemu sinu
