Kaj je čas? Sveti Avguštin pravi takole: “Če me nihče ne vpraša, vem, kaj je. Če pa želim onemu, ki me vpraša, razložiti, ne vem.”
Pravimo: “Čas teče.” Če boste tale članek prebrali do konca, bodo odtekle približno 4 minute. Te minute so za vas odšle. Za vedno. So za vas izgubljene … ali pa ne. Na koncu članka se vseeno vprašajte, kako ste izkoristili teh nekaj minut v velikonočnem času leta 2019.
Čigav je čas?
V napuhu pravimo, da upravljamo svoj čas. Pa je čas sploh treba upravljati? In ali je čas sploh moj?
Bog je stvarnik vsega, tudi vsega časa. Mojega in vsakega od nas. Imamo ga pa na voljo. N x 24 ur. V 24 ur na dan pa moramo stlačiti veliko, včasih ogromno. Pomembnega ali nepomembnega.
Časa torej ne upravljamo mi, lahko pa vodimo in upravljamo sebe – v času, ki nam je dan. In to – vodenje in upravljanje samega sebe – lahko delamo dobro ali slabo.
Prioritete
Vredno se je torej vprašati, kako vodim in upravljam samega sebe, komu ali čemu namenjam samega sebe – v času, ki mi je dan. Bogu, ljudem, stvarem? Kakšne so prioritete? Koliko ga namenim Bogu, koliko ljudem, koliko stvarem?
S tem razmišljanjem pridemo do iskanja ravnotežja med dejavnostmi v povezavi z Bogom, z ljudmi in stvarmi. Pravimo, da če je Bog na prvem mestu, je vse na pravem mestu. Koliko minut in katere minute pa potem posvetimo Bogu? Prvo minuto? Zadnjo? Ali se Zanj sploh ne menimo?
Če gremo na področje človeškega, kakšno je ravnotežje med ljudmi in stvarmi? Če dam prednost ljudem pred stvarmi, katerim ljudem? Samo sebi ali posvetim čas tudi drugim? Kdo pa so najpomembnejše osebe v mojem življenju? Bi jih lahko postavil v vrsto po pomembnosti?
Stotinki
Dan ima 24 ur ali 1.440 minut ali 86.400 sekund. Če izračunamo, vidimo, da je stotinka dneva 14 minut in 24 sekund. Če zaokrožimo, 15 minut.
Kaj ko bi 15 minut na dan posvetili molitvi in spoznavanju Božje volje? Recimo tako, da bi ta čas prebirali Sveto pismo? Vsak dan. Ne več kot 15 minut.
Kaj ko bi 15 minut na dan posvetili osebam, ki so nam najbližje? Dobri kandidati so žena oziroma mož, otroci, starši, jaz (v tem vrstnem redu po pomembnosti). Vsak dan. Ne več kot 15 minut.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 16.
