Iz oči lahko razberemo veliko več, kot bi povedale besedeO nekaterih stvareh ne govorimo veliko, a so za naše življenje zelo pomembne. Tako je tudi z očesnim stikom. Kolikokrat se zgodi, da nekoga pogledaš, nič ne rečeš z besedami, ker vse poveš s pogledom. Z očmi ne moreš lagati. Tako je pogled zelo prvinski, zelo iskren način komunikacije.
Pomanjkanje očesnega stika
Pred kratkim smo se v skupini pogovarjali prav o tem. Profesor, ki uči na srednji šoli, je pripovedoval, da so dijaki vedno manj sposobni za stik z očmi, zato ker vedno bolj buljijo v svoje telefone in je to njihov način komunikacije. Pomanjkanje sposobnosti za pravi očesni stik med ljudmi je potem lahko pravi problem, ko se mladi srečujejo z vrstniki in vsemi drugimi. Včasih se niti ne upajo pogledati sogovorniku v oči.
Navzoča je bila tudi vzgojiteljica, ki že dolga leta dela z otroki v vrtcu in je pripovedovala, da v vrtcu že majhne otroke, triletne, učijo pogovarjati se tudi z očmi. Otroci so nad tem navdušeni. Prepričana sem, da tega ne bodo pozabili, ampak bodo z velikim veseljem ta način komunikacije še izboljševali. Pomembno je, da se odrasli, ki delajo z otroki, in seveda njihovi starši, tega zavedajo.
Ob tem sem premišljevala o svojih srečanjih z ljudmi v najrazličnejših situacijah. Kolikokrat stojiš kot zdravnik ali medicinska sestra ali kdo drug iz tima ob bolniku, se pogovarjaš z njim in ga gledaš. Iz njegovih oči lahko razbereš veliko več, kot bi povedale besede. Nekateri bolniki ne bodo nikoli spregovorili o strahu in upanju, čeprav jih to v tistem trenutku najbolj vznemirja. Tudi bolnik lahko marsikaj razbere iz oči ljudi, ki so okrog njega. V tej komunikaciji ne moreš nič prikrivati, oči povedo to, kar je v človeku. Oči govorijo govorico, ki je iskrena.
Očesni stik je torej zelo, zelo pomemben povsod, kjer ljudje sobivajo. Govorica očesnega stika je univerzalna. Zanjo ne potrebuješ izobrazbe, tudi ne znanja tujih jezikov. Samo iskren moraš biti.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 19.
