Starši otrok s posebnimi potrebami se neštetokrat znajdejo v hudi stiski. A v stiskah se rojevajo tudi najlepši zakladiPrav vsi starši, ki pričakujejo novega družinskega člana, zanj želijo, da bi bil zdrav. Z mislijo na drobceno bitje že načrtujejo skupne dogodivščine. Kaj pa če se načrti ne uresničijo?
Pričakovanje otroka je podobno načrtovanju izleta. Na primer v Italijo. Svet jo dojema kot pravljično deželo, kamor si želi vsak turist. Oborožimo se z vodiči in priročniki, izdelamo načrt znamenitosti, ki si jih bomo ogledali, učimo se novih besed. Zelo vznemirljivo je.
Preberite še:
Ko se rodi poseben otrok: “Sprejemanje prihaja počasi, po tihem”
Nastopi dan, ki smo ga nestrpno pričakovali. Pograbimo pripravljene torbe in se končno odpravimo. Potujemo in prispemo. A ne na pričakovan cilj, temveč na popolnoma drug konec sveta, v Afriko. Kako v Afriko, če pa smo načrtovali izlet v Italijo? Vse življenje smo sanjali o njej!
Let je bil spremenjen
Pristali smo v Afriki in tam bomo morali ostati. Ob Afriki najprej pomislimo na nerazvito celino, pomanjkanje, lakoto, … Toda če pogledamo z drugega zornega kota, sploh nismo pristali na groznem mestu. Samo drugače je. Morali bomo kupiti nove vodiče, se naučiti novega jezika in se prilagoditi podnebju. Srečevali se bomo z ljudmi, s katerimi se sicer nikoli ne bi.
Gre za drugo celino, kjer je tempo življenja počasnejši kot v Italiji. Manj živahen. Toda ko tu živimo dlje časa, pogledamo naokoli in se zavemo, da so v Afriki stvari, ki jih v Italiji ni: slapovi, piramide, starodavna mesta in čudoviti nacionalni parki.
Preberite še:
Otrok z redko boleznijo: Stigmatizacijo čutiš na vsakem koraku
Toda vsi naši prijatelji gredo v Italijo. Ko se vrnejo, se hvalijo, kako čudovito so se imeli. In vse, kar jim lahko rečemo, je, da smo tudi mi imeli v načrtih potovati tja. A če celo življenje obžalujemo, ker nam ni uspelo priti v Italijo, nikoli ne bomo imeli priložnosti, da uživamo v posebnih stvareh, v vseh čudesih, ki jih ponuja Afrika.
Izguba sanj je velika izguba. Bolečina, ki jo starši posebnih otrok nosijo v sebi, težko zbledi. A odprte oči vidijo tudi prek tega in zagledajo drugačne bisere, ki jim jih je namenilo življenje.
K temu nas želi spodbuditi spodnji video.
Preberite še:
“Kljub ranjenosti, bolezni, terapijam svoje telo sprejemam z ljubeznijo”
Preberite še:
Jezus p. Piju razloži, katera je resnična “ogromna moč” Cerkve
Preberite še:
Zakaj mlade bolj kot Pariz, Marseille ali Lyon privlači ta vasica sredi Francije?
