Ivana Orleanska, pogumno dekle, ki je v 15. stoletju osvobodila Francijo izpod Angležev. Postala je zavetnica Francije, njena skorajda neverjetna življenjska zgodba pa nam je še danes vzor neizmernega poguma in predanosti BoguIvana je živela v prvi polovici 15. stoletja, v času stoletne vojne med Anglijo in Francijo. Rodila se je leta 1412. Bila je pobožna in dobro vzgojena deklica. Ko je bila stara 13 let, je zaslišala glas, ki jo je opominjal k zglednemu življenju in k čim pogostnejšemu obisku cerkve. V tem je prepoznala glas nadangela Mihaela. V letu 1429 jo je ta vedno pogosteje spodbujal, naj priskoči na pomoč francoskemu kralju, ki ga ogrožajo Angleži, in reši Francijo.
Preberite še:
Spoznajte edino jezuitko v zgodovini
Ivana gre do kralja
Istega leta se je, po moško oblečena, na konju in v popolni bojni opremi pojavila pred kraljem ter mu razložila svoj načrt in poslanstvo. Dejala mu je: “Plemeniti kralj, ime mi je Ivana Devica in nebeški Kralj me pošilja, da osvobodim Orleans in te popeljem v Reims, kjer boš kronan in maziljen. Po nalogu Gospodovem ti izjavljam, da si kraljev sin in pravnomočni dedič Francije!”
Ivana odide v boj
Po oklevanju ji je kralj vendarle dovolil, da je z majhno vojsko odšla v Orleans, ki ga je našla v brezupnem položaju. To ključno postojanko so Angleži uspešno oblegali, francoska vojska je bila popolnoma na tleh in samo še vprašanje časa je bilo, kdaj bo mesto padlo. Ivana se je najprej lotila reda med vojaki. Spodbujala jih je h krščanskemu življenju, sama pa je kazala tako moralno moč, da so jo vsi spoštovali in ubogali.
Preberite še:
5 Marijinih cerkva na Slovenskem, ki jih je uničil požar
Preberite še:
Doktorica kemije, ki se je odpovedala karieri, da je lahko bolj služila Bogu
Ivana izpolni svojo nalogo
Mesto je bilo osvobojeno, Angleži pognani v beg, Ivana pa je z vojsko dosegala nove zmage, ki so ponekod že mejile na pravi čudež. Ko je pregnala Angleže izpred Orleansa, je osvobodila še vso srednjo in vzhodno Francijo. Na koncu je skupaj s prestolonaslednikom Karlom VII. zmagoslavno vkorakala v Reims, kjer so ga okronali za kralja, in s tem izpolnila svojo nalogo.
Zadnje leto življenja
Ivana je čutila, da ne sme odnehati, dokler domovina ne bo v celoti svobodna, zato se je leta 1430 vrnila na bojišče. Dosegla je še nekaj uspehov, potem pa je zaradi spletk padla v angleško ujetništvo. Začelo se je zadnje leto njenega življenja, leto ponižanja in trpljenja. Ker za obsodbo pred svetnim sodiščem ni bilo podlage, je prišla pred cerkveno. Obsojena je bila zaradi krivoverstva in čarovništva. Leta 1431 je bila razglašena za nepoboljšljivo grešnico in obsojena na smrt na grmadi. Skoraj 19-letna Ivana je pred smrtjo glasno molila za vse navzoče ter izdihnila z Jezusovim imenom na ustnicah.
Preberite še:
Svetnica iz Kopra, ki je napovedala dan svoje smrti
Ivana postane svetnica
Škof v Orleansu je leta 1869 storil prve korake v smeri njenega svetništva. Opravljenih je bilo več raziskav. Papež Pij X. je leta 1904 razglasil njene junaške kreposti, s čimer je postala častitljiva Božja služabnica. Leta 1909 je bila proglašena za blaženo, leta 1920 pa jo je papež Benedikt XV. razglasil za svetnico. Njen god praznujemo 30. maja. V stoletjih po Ivanini smrti je čaščenje precej nihalo, v nekaterih obdobjih so jo skoraj pozabili. Šele v 19. stoletju se je celotni francoski narod navdušil zanjo in danes je tudi zavetnica Francije.
Njena zgodba odmeva še danes
Zgodovina pozna le malo oseb preprostega rodu, ki bi se o njih toliko razpravljalo kakor o Ivani Orleanski. Njena neverjetna življenjska zgodba je bila večkrat prenesena na filmsko platno. Veliko deklet nosi njeno ime. Pri nas je bilo ime Ivana najpogostejše v zgodnjih 50. letih preteklega stoletja, danes pa priljubljenost tega imena znova narašča. Trenutno je ime Ivana uvrščeno na 30. mesto.
Preberite še:
“Nobena teološka debata ne odtehta spoznanj, ki ti jih prinese materinstvo”
Preberite še:
Blagoslov z onkološkega oddelka: novomašnik obhajal svoje prvo bogoslužje
Preberite še:
Kako najti dobro voljo po nasvetu sv. Filipa Nerija
