O frazah, ki jih brez posebnega razmisleka ponavljamo v dobri veri, da je tako najboljeČe ti nekdo ob slovesu reče: “Ostani, kot si!”, gotovo misli zelo dobro. To pomeni, da te ceni takšnega, kot si. Zase vem, da kaj takšnega ob slovesu velikokrat rečem. Če potem natančno pomislim, se s to izjavo ne morem povsem strinjati. Kaj takšna izjava sploh pomeni? V življenju velikokrat govorimo stvari, ki se na prvi pogled zdijo lepe in v redu, a v resnici ni čisto tako. To so potem fraze, ki jih pridno ponavljamo, brez kakšnega posebnega razmisleka, v dobri veri, da je tako najbolje. Tudi v prepričanju in želji, da damo s tem sogovorniku najboljšo oceno. To je sicer tudi res, pa vendarle …
Preberite še:
Mantra te dobe: “Nimam časa.” Ga res nimate?
Če bi ostali taki, kot smo …
Tudi ne vem, če se tisti, ki so mu te besede namenjene, zaveda, kaj bi pomenilo, da ostane takšen, kot je. Verjetno ne. Sprejme jih kot nekaj dobrega in je navadno tudi hvaležen za to. Saj so v resnici tudi tako mišljene.
Kaj bi pomenilo, če bi človek ostal takšen, kot je? Postal bi živ mrlič. Nobenega razvoja ne bi bilo, nobenih novih spoznanj, tudi ne novih padcev in vnovičnih vzponov. Vse to nujno spada k življenju, tudi če je včasih težko in neprijetno. Pravzaprav bi bil to pravi dolgčas. Do konca življenja, prav do zadnjega diha gremo naprej in se razvijamo. Vsak seveda na svoj način. Obstanemo šele čisto na koncu, ko se preselimo v neko drugo resničnost, ki jo sedaj lahko samo slutimo. Kako pa bo takrat z našim razvojem, ostaja skrivnost.
Preberite še:
Dokler boli, ne moremo odpustiti
Potreben je napredek
Premišljujem, kaj bi lahko rekli namesto tega, naj ostane sogovornik takšen, kot je. Morda: Pojdi po tej poti naprej in urejaj svoje življenje ob vsem, kar doživljaš tako, kot si ga doslej. Ali kaj podobnega. Vsak lahko zase pomisli, kaj bi najbolj ustrezalo. Ali pa bi mu to frazo sicer rekli, ampak hkrati povedali, da čisto tako ne mislimo. Nikoli ne more biti dovolj samo “ostati”, vedno je treba “iti naprej in se razvijati”. Tudi če tega največkrat posebej ne omenimo.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 21.
Preberite še:
“Nobena teološka debata ne odtehta spoznanj, ki ti jih prinese materinstvo”
Preberite še:
Bernardinec, ki je rešil življenje malega dečka
Preberite še:
Svetnica, ki se je pretvarjala, da je moški