Dober duhovni spremljevalec ima predvsem naslednje tri lastnosti: iskanje resnice, spoštovanje svobode druge osebe in dar svetovanjaČeprav duhovni spremljevalec ni psihoterapevt, je dobro, da ima vsaj osnovno poznavanje človeške psihologije, saj mu bo to pomagalo pri razločevanju in poslušanju druge osebe; pri vsem, kar je povezano z njenim čustvenim svetom in duhovnimi težnjami ter pri razlikovanju med žalostjo in obupom na eni in zadovoljstvom in tolažbo na drugi strani. Ne smemo pozabiti, da življenje duše ni omejeno na naša “duševna stanja”. Marsikdo zaradi pomanjkanja znanja in izkušenj duhovni pogovor zmanjša na prijazen psihološko čustveni pogovor, ki je brezploden za duhovno rast …
Preberite še:
Junak, ki je dal življenje v zadoščenje za grehe duhovnikov
Pri izbiri duhovnega spremljevalca zato bodite pozorni na tri pomembne lastnosti: da zna iskati resnico, da spoštuje svobodo drugega in da ima dar sveta.
Iskanje resnice
Spremljevalec ni zgolj resonančno dno za vaša čustva. Ni zaupnik in se z vami ne bo vedno strinjal. Blag in mehkužen spremljevalec, ki vas bo zibal v tolažilnih besedah, bi vas prav lahko pustil strohneti v verskem sentimentalizmu. Svoje besede bo vselej prilagajal vaši naklonjenosti. Kakšno dobro mora v resnici iskati dober spremljevalec? Najvišje možno, tisto, ki je predmet kreposti ljubezni: večno življenje.
Dejansko pri izbiri ni treba gledati na to, da duhovnika izberete med vašimi prijatelji; pomembno je, da nas zna poslušati in da mu lahko iskreno zaupate svoje življenje. Najlažje se je odpreti nekomu, ki nas sprejema takšne, kakršni smo in za katerega vemo, da ga odlikuje diskretnost. Četudi bi imeli najboljšega spremljevalca v mestu, vam ta ne bo mogel v ničemer pomagati, če se mu ne boste mogli zaupati.
Preberite še:
Lahko duševne težave rešimo samo z molitvijo?
Preberite še:
9 izjav, ki jih modri ljudje v svojih pogovorih ne uporabljajo
Duhovni spremljevalec je človek, ki nam pomaga rasti v krščanskem življenju v luči Svetega Duha. To pomeni, da nam v konkretnem življenju pomaga živeti in izpolnjevati Božjo voljo. Kdor si pošteno zastavi naslednje vprašanje: “Dobri učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?”, mu mora znati spremljevalec brez oklevanja odgovoriti: “Zapovedi poznaš …” Resnico, ki jo iščete skupaj z duhovnim spremljevalcem, boste našli v luči razodetja in nauka Cerkve. Spremljevalec vas pozna, ve za vaše težnje in šibkosti ter pozna težave, s katerimi se spopadate. Ve tudi, kje mora vztrajati in kje ne sme popustiti. V težkih trenutkih vam zna spregovoriti po resnici in vas zaustaviti, kadar ste na nevarni poti.
Spoštovanje svobode
Skušnjava po moči in duhovni nadvladi nad spremljano osebo je stvarna. Vedno znova moramo pokazati in opozoriti na duhovne zlorabe na tem področju. Spremljevalčeva vloga ni v tem, da izbira in se odloča namesto vas, še manj v tem, da bi naredil tisto, kar bi morali storiti vi sami. V takšnem primeru vam ne pomaga rasti v svobodi, temveč vas podreja svoji volji. Takrat vas ne spremlja, ampak vam ukazuje. Vsako spremljanje (naj bo poklicno, duhovno ali psihološko) mora človeku pomagati k vse večji svobodi. Pri duhovnem spremljanju pa gre sploh za najvišjo obliko svobode, za svobodo Božjih otrok, ki se skušajo združiti z njegovo ljubečo voljo.
Preberite še:
4 nenavadni načini, kako premagati težke dneve
Dar svetovanja
Kolikor je svetovalec moder, toliko velja njegov nasvet. Prepričajte se, da so sodbe vašega spremljevalca zanesljive. Dominikanec pater Chéry (1902-1977) je o dobrem spovedniku dejal naslednje: “Raje imejte bistrega in uravnovešenega duhovnika kot nekoga, ki je morda bolj goreč, a manj preudaren. Izberite si takšnega spremljevalca, da vas njegova navzočnost ne bo hromila, ki vam bo lahko kakor oče, razumevajoč, sposoben razumeti vaš primer in se zanj zanimati, ki je odprt do različnih življenjskih situacij, trden v svojih sklepih in dobronameren v nasvetih.”
Še zadnji nasvet dominikanca pri izbiri spremljevalca? Vztrajnost. “Če ga najdete, ga zlepa ne zamenjajte. Ostanite sicer svobodni za morebitno drugo izbiro, naj vaše odločitve ne zamaje najmanjša sled nejasnosti, nečimrnosti ali zahtevnosti. Vztrajajte, dokler nimate jasnega dokaza, da ne napredujete v njegovem spremstvu, kljub vašim zvestim in trajnim prizadevanjem.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie.
Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Kaj bi storil Bog, če bi bil on “glavni” v modni industriji?
Preberite še:
Ne Camino, raje Apalaška pot po ZDA: “Prava hoja je metafora za življenje”
Preberite še:
Trener, ki ga nosijo po rokah: “Jezus je najpomembnejša oseba v zgodovini”
