Njuna odločitev, ki ju je vodila k isti poti, je bila “osebna, avtonomna in svobodna”Dvojčka, 26-letna Giacomo in Davide Crespi iz Trevisa (Trbiža) v Italiji, sta čas odraščanja pogosto preživljala skupaj. 25. maja 2019 ni bilo nič drugače: drug ob drugem sta bila skupaj s tremi sošolci posvečena v duhovnika.
Giacomo razlaga, da sta se, ko sta bila stara 11 let in sta obiskovala 5. razred, pri verouku seznanila z delovanjem semenišča v Trevisu (Trbižu). Takrat nihče od njiju ni razmišljal o duhovništvu. V intervjuju za revijo Famiglia Cristiana je Giacomo povedal: “V starosti 11 let se seveda ne sprašujete, ali želite postati duhovnik ali ne. Začne se kot nova pustolovščina. Ko sva odraščala, je vsak od naju prišel do točke razločevanja, ko sva se odločila za študij teologije in to, da postaneva duhovnika.”
Preberite še:
Prav posebna “ekipa”: štirje bratje, štirje duhovniki
“Delila sva isto pot”
Čeprav gre za pot, po kateri sta hodila skupaj, poudarjata, da je bilo razločevanje vsakega od njiju “osebno, avtonomno in svobodno”. Giacomo pojasnjuje: “Drug drugega nikoli nisva spraševala, kaj bova storila. Preprosto sva delila isto pot.”
Pri njuni odločitvi je bila pomembna tudi podpora, ki sta jo prejemala od staršev, Agneze in Giampietra, njunih sester, Irene in Marie, ter bogoslovcev, ki so se prav tako pripravljali na duhovništvo. “V vseh teh letih sva vedno čutila, da nisva sama, da naju spremljajo in vzdržujejo predvsem starši. Zahvaljujoč njihovemu prvemu da sva lahko izrekala svoj da na vsakem koraku poti.”
Preberite še:
Blagoslov z onkološkega oddelka: novomašnik obhajal svoje prvo bogoslužje
Preberite še:
Sredi Manhattna v duhovnika posvečena dvojčka
Podpora staršev je bila zelo konkretna. Oče je v intervjuju za novinarsko agencijo SIR pojasnil: “Semenišče je bilo oddaljeno 42 kilometrov, kar je bilo daleč za nas. Kupil sem nov avto, da smo ju lahko obiskali vsak teden, tako lahko tudi sodelujemo pri dogodkih, ki so namenjeni duhovnosti in druženju staršev, saj v določenem smislu v semenišče ‘vstopi’ vsa družina.”
Za semenišče sta se brata odločila precej mlada. Za srednješolce v Italiji je značilno, da se v času šolanja odločijo za eno od glavnih področij, tako se je Giacomo osredotočil na znanost, Davide pa na komunikacijo.
Davide je prepričan, da je sedaj, na koncu poti, ki ju je vodila k duhovniški službi, njun da Gospodu obema prinesel velik notranji mir: “Zdaj imam občutek notranjega miru, ki ga doslej nisem nikoli doživel. Vem, da sem tam, kamor me je Bog postavil. In imam srečo, da imam ob sebi brata, ki popolnoma razume globino in pomembnost vsega, kar doživljava.”
Po njuni novi maši, ki sta jo darovala v domači župniji, se je Giacomo zahvalil bratu z besedami, ki razkrivajo moč njune povezanosti kot brata dvojčka in kot duhovnika. “Hvala, ker si mi brat, moj dvojnik, moj spremljevalec na poti in moj pravi prijatelj; kot je dejal blaženi Pino Puglisi: ‘Bog ljubi, a vedno prek nekoga določenega.’ Zame si eden od teh ljudi. Hvala, ker si vsa ta leta hodil ob meni. Molil sem zate med najino prvo mašo. Poglej Gospoda, edino skalo: to je tisti, ki živi v tebi, in zanj si poklican živeti z vso svojo močjo.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Kolenc.
Preberite še:
Kaj imajo zaljubljenci skupnega s tabernakljem?
Preberite še:
8 trikov, da bomo videti vitkejše
Preberite še:
“Dlje časa, ko smo v virtualnem svetu, težje gremo v realnega”
