Tudi gorske kapelice so nepogrešljiv del slovenske dediščineSlovenija slovi po tisočerih cerkvah, ki so nepogrešljiv del naše pokrajine. Še toliko več pa je majhnih (romarskih) kapelic. Te se včasih skrivajo na najmanj pričakovanih krajih, deloma tudi zato, ker se rade zlijejo z arhitekturo v okolici.
Pogosto imajo za seboj težko zgodovino: lahko so podlegle požaru, plazu ali vojni. Zato pa se najdejo domačini in prostovoljci, ki so pripravljeni kapelico tudi na lastne stroške znova postaviti na noge.
Veliko kapelic najdemo tudi v hribih in gorah, ki nas zdaj ob dolgih dnevih in poletni vročini vabijo kar sami od sebe. Zakaj se ne bi ob osvojitvi vrha še zahvalili za varno dosežen cilj?
V nadaljevanju si lahko ogledate, katere kapelice v slovenskih gorah so še toliko bolj vredne obiska, zaradi svoje lege, arhitekture ali pa zanimive zgodovine.
Preberite še:
Uršlja gora – najvišje ležeča cerkev na Slovenskem
Uskovnica, Kapelica Marije Kraljice miru
Na tej bohinjski planini na Pokljuki ne najdemo zgolj prekrasnega razgleda, počitniških hišic in koče z ležišči, temveč tudi kapelico, posvečeno Mariji Kraljici miru. Kapelico so zgradili v letih 2002 in 2003 na mestu, kjer je v plamenih leta 1952 pogorela prva.
Preberite še:
5 Marijinih cerkva na Slovenskem, ki jih je uničil požar
Velika Planina, Kapela Marije Snežne
Prvo kapelico, zgrajeno v slogu planinskih koč, so postavili leta 1938, ki pa je, tako kot tista na Uskovnici, pogorela po koncu druge svetovne vojne. Na sliki tako vidimo kapelico številko dve, ki so jo postavili leta 1988.
Preberite še:
Sveta Barbara na Ravniku – cerkev, ki jo domačini nosijo v srcu
Krvavec, Kapelica Marije Snežne
Leta 1926 je kapelico na pobudo kamniških frančiškanov načrtoval sam Jože Plečnik, zgradili pa so jo predvsem s pomočjo sredstev, ki jih je nabralo Slovensko planinsko društvo. S svojo podobo se je ujemal s starim Planinskim domom na Krvavcu, kot tudi s tipičnimi okoliškimi kamnitimi pastirskimi stanovi. Na 1.700 metrih nadmorske višine velja za najvišje ležeče Plečnikovo delo.
Kredarica, Kapela Marije Snežne
Kapela, ki stoji ob Triglavskem domu na Kredarici, na 2.511 metrih nadmorske višine velja za najvišje ležeče svetišče na Slovenskem. Zgradili so jo leta 1992 na mestu, kjer je Jakob Aljaž zgradil prvo kapelo leta 1896, in se kiti s poslikavami baročnega slovenskega slikarja Fortunata Berganta in sodobnega umetnika Lojzeta Čemažarja.
Tamar, Kapela Marije Pomagaj
V alpski dolini, ki velja za eno najlepših v Sloveniji, je v 30. letih preteklega stoletja rateški župnik Jožef Latvižar dal postaviti Marijino kapelico, posvečeno Mariji Pomagaj. Leta 2002 so kapelo prenovili pod taktirko p. Marka Rupnika, ki je za kopijo Brezjanske Marije, ki jo najdemo v notranjosti, in druge dele kapele zasnoval mozaike.
Preberite še:
Na Brezje je mogoče poromati tudi s ponyjem
Molička planina, Kapelica sv. Cirila in Metoda
Kapelica je bila postavljena že davnega leta 1898; tedaj je veljala za najvišje ležečo kapelico pri nas. V 50. letih jo je porušil plaz; znova so jo zgradili domačini leta 1989.
Preberite še:
Skrivnostni viteški red, ki obstaja že skoraj tisoč let
Preberite še:
5 čudežev nosečnosti
Preberite še:
5 svetnikov, ki so lahko bili na dveh krajih hkrati
