Kaj je z nami, t. i. milenijci, da nam je tako zelo vseeno za pomembne stvari, o katerih se odloča na volitvah? Bojim se, da je problem v tem, da nam je preprosto preveč “fajn”Spadam v generacijo, ki se v najmanjšem številu izmed vseh volivcev udeležuje volitev. Ne govorim na pamet; podatke o volilni udeležbi, ki so za vsake volitve v naši državi predstavljeni v grafih, si lahko vsak pogleda na spletni strani Državne volilne komisije.
Milenijcem je vseeno?
Kaj je z nami, t. i. milenijci, da nam je tako zelo vseeno za pomembne stvari, o katerih se odloča na volitvah? Bojim se, da je problem v tem, da nam je preprosto preveč “fajn”. Večina mladih o politiki nima pravega mnenja, bodisi zaradi pomanjkanja znanja bodisi zaradi pomanjkanja interesa.
Tudi sama nisem nobena izjema, priznam: ne sledim aktivno (vsakodnevno) dogajanju na politični sceni, nisem na tekočem z vsemi političnimi “trači”. Kar pa še ne pomeni, da mi je za Slovenijo vseeno ali da nimam zelo jasno izraženega stališča o tem, kakšno državo si želim, da bi bila – zame, za moje otroke in za generacije za njimi.
Preberite še:
“Drugje je vedno boljše” – velika utvara milenijcev
Ko imaš vsega dovolj, postaneš zaspan
Medlo se spominjam prvih let mojega otroštva, ki sem jih preživela še v nekdanji Jugoslaviji. To je bil čas slabih avtomobilov, nikakršne ponudbe v trgovinah in dokaj slabega standarda nasploh. Bila sem zadnja generacija, ki je še doživela sprejem med pionirčke. Na te čase nimam nikakršnih nostalgičnih spominov. Zagotovo lahko trdim, da nam je – govorim o povprečju – po osamosvojitvi šlo bistveno na bolje.
A globalizacija zadnjih desetletij je s seboj poleg mnogo dobrega prinesla tudi kaj ne tako zelo dobrega. Razvajeni smo od vse ponudbe, pa ne mislim le na materialne dobrine, ampak preprosto na vse. Vsega imamo dovolj in še preveč. In ravno zaradi tega se je v nas naselila neke vrste lenoba.
Do domovine ima večina mladih po mojem mnenju dobrohoten odnos, a manjka nam tista ljubezen in zanos, zaradi katere bi se bili pripravljeni za našo državo resnično opredeliti, postaviti, celo odpraviti na volitve.
Preberite še:
Podiranje teze, da je vsem mladim vseeno za volitve
Preberite še:
Slovenske volitve: od napadov na uršulinke do dirk z enim konjem
Ali današnji otroci poznajo Slovenijo?
Pa niso problem le volitve in slaba udeležba na njih. Če pomislimo na pojme, ki definirajo domovino, jo označujejo kot poznavanje geografije Slovenije, poznavanje njene umetnosti, poznavanje jezika in tako dalje, se tudi na teh področjih vidi, da bi se lahko bolj potrudili. Pozna se na mladih generacijah, ki jih trenutno vzgajamo doma in v šolah.
Številni otroci, ki končajo obvezno osnovno šolo, v praksi ne znajo napisati pisma ali prošnje za zaposlitev, kaj šele dobrega leposlovnega sestavka v pravilni slovenščini. Imajo težave, ko je treba na zemljevidu Slovenije poiskati pomembne naravne ali zgodovinske kraje. Kako bi tudi bilo drugače, ko jih starši raje kot na izlete po različnih krajih naše države vozimo v nakupovalne centre čez mejo.
Otroci morda res ne vedo, kje je Bled ali Otočec, zato pa toliko bolj poznajo Ikeo v sosednji Italiji in Avstriji. In slovenščina? Večina stvari na internetu je v angleščini, prav tako tudi igrice, aplikacije in drugo, kar mlade najbolj zanima.
Preberite še:
Slovenska kuharska mojstrica: “Uspeh še ne pomeni sreče”
Začne naj vsak pri sebi in svojih otrocih
Želim si, da mladi ne bi bili indiferentni. Da bi o stvareh, ki nas zadevajo, razmišljali in imeli mnenje, da se ga ne bi bali izražati in se boriti za svoje ideale. Želim si, da bi se zavedali, da prav vsak po svoje prispeva svoj delež k Sloveniji – in da je treba začeti pri sebi in svojih otrocih, če želiš videti spremembo na bolje.
Preberite še:
To je kratka zgodovina simbolov slovenske države
Preberite še:
9 navdihujočih misli o domovini
Preberite še:
Izlet na Menino planino. Tudi za družine z majhnimi otroki
