Kako so nastali simboli slovenske države?
Zastava
Ko je Slovenija 26. junija 1991, torej dan po sprejetju deklaracije in temeljne ustavne listine, slovesno razglasila svojo samostojnost in neodvisnost, je pred slovenskim parlamentom zavihrala tudi nova zastava Republike Slovenije.
Zgodovina naše belo-modro-rdeče tribarvnice se je začela v času pomladi narodov marca 1848, ko so to zastavo prvič razvili slovenski študenti na Dunaju. V Ljubljani je prvič zaplapolala 7. aprila 1848 in to po zaslugi slovenskega narodnega buditelja Lovra Tomana.
Preberite še:
Ko smo Slovenci odšli iz države, ki je poniževala slovenski jezik
Preberite še:
Je to črka, brez katere Slovenci ne moremo preživeti?
Barve naše zastave so bile vzete iz grba dežele Kranjske, takrat osrednje slovenske dežele v habsburški monarhiji: modri orel na belem ščitu. Poleg dveh glavnih barv, modre in bele, sta v grbu še rumena in rdeča barva. Slednjo najdemo v orlovem šahiranem prsnem krajcu in njegovih krempljih.
Slovenska zastava je bila enaka kot zastava carske Rusije, zaradi česar gre mogoče pri izbiri teh barv tudi za del takratnega panslovanskega navdušenja med slovenskimi narodnimi buditelji.
Po letu 1945 je v času socializma slovenska zastava dobila rdečo zvezdo, po razglasitvi samostojnosti leta 1991 pa je rdečo zvezdo na zastavi nadomestil grb.
Dan državnosti praznujemo v spomin na 25. junij 1991, ko je slovenski parlament sprejel deklaracijo o neodvisnosti Slovenije ter temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti države
Grb
Grb Republike Slovenije ima obliko ščita. Na modri podlagi ščita je bela stilizirana podoba Triglava, najvišje slovenske gore in enega od simbolov slovenstva. Pod Triglavom sta valoviti modri črti, ki ponazarjata slovensko morje in reke.
Nad Triglavom so tri zlate šesterokrake zvezde, ki so vzete iz grba celjskih grofov. Ti so bili najpomembnejša plemiška rodbina na današnjih slovenskih tleh. Grb je tudi obrobljen z rdečo barvo. Če odštejemo rumeno barvo zvezd, v njem najdemo iste tri barve, ki sestavljajo slovensko zastavo.
Avtor grba je slovenski kipar Marko Pogačnik, ki se je leta 1991 najbolje odrezal na javnem natečaju za izbiro novega slovenskega grba.
Preberite še:
5 Marijinih cerkva na Slovenskem, ki jih je uničil požar
Preberite še:
Slavni svetnik, ki je morda bil prvi pisatelj na ozemlju današnje Slovenije
Himna
Leta 1844 je naš najbolj znani pesnik France Prešeren napisal pesem, tako imenovano napitnico, z naslovom Zdravljica. Ta je bila prvič objavljena leta 1848. Zdravljica ima osem kitic.
Slovenska ustava iz leta 1991 določa, da je Zdravljica slovenska himna, zakon pa določa, da je sedma kitica po vrsti (začne se z verzi Živé naj vsi naródi) besedilo himne Republike Slovenije. Melodija himne je iz istoimenske skladbe, ki jo je leta 1905 napisal slovenski duhovnik in skladatelj Stanko Premrl.
Preberite še:
Med koroškimi Slovenci: “Na povsem nov način vzpostavljam svoj odnos do slovenščine”
Preberite še:
Kapelice v slovenskih gorah: kam se odpraviti?
Preberite še:
Slovenska kuharska mojstrica: “Uspeh še ne pomeni sreče”
Preberite še:
To je kraj z največ redovnicami na Slovenskem
