Ko razmišljamo o jezi, pogosto verjamemo, da je dovolj, če jo zgolj ‘obvladamo’. Toda težko je z njo storiti karkoli, če je ne razumemoZ lastno jezo se je lažje soočiti, ko se pojavi, kot pa takrat, ko je že v polnem razmahu. Jeza je kot luknja v čolnu: majhne špranje, skozi katere vdira voda, je lažje zatesniti takoj, ne pa takrat, ko čoln s strani razpara ledena gora.
Ko začutimo prve signale jeze na svojem telesu, kot so napetost, nelagodje, povišan tlak ali glavobol, je pravi čas za to, da prepoznamo in opišemo lastna čustva. S tem poskušamo ugotoviti, od kod prihaja in kako jo lahko umirimo. Poiskati moramo tudi načine, kako z drugimi komunicirati na drugačen način.
Preberite še:
Kako vedeti, kdaj je vaša jeza zdrava, in kaj storiti, ko to ni
Kako razumeti lastno jezo?
Najprej poglejmo v svojo preteklost in v njej poiščimo trenutke, ko smo bili še posebej ranjeni, vendar se jeza ni dokopala do naše zavesti. To so lahko situacije, ko smo se čutili ponižane, zapostavljene ali pa smo bili žrtev nasilja. Govorimo torej o situacijah, v katerih nismo mogli izraziti svoje jeze nad tem, da nismo bili ljubljeni. Pogosto jeza odraslih ni odgovor na to, kar se dogaja v tem trenutku, temveč je usmerjena na naše spomine.
K nadzorovanju lastne jeze pomaga tudi, če prepoznamo prepričanja, kaj “moramo” v naših človeških vlogah početi, kar nam pogosto vzbuja občutek, da smo slabši od drugih, ker ne dosegamo splošno sprejetih pričakovanj. Obtožujoči glas je v naših glavah stalno prisoten in nas drži v nenehni napetosti. Če ga ne poslušamo, se bo napetost hitro sprostila.
Preberite še:
Kako ukrotiti jezo pri otroku
Preberite še:
Če hočete pri sebi kaj spremeniti, se najprej sprejmite
Jeza kot obrambna reakcija
Jeza pogosto izvira iz strahu. Tedaj je mišljena kot obrambna reakcija, ki nas ščiti pred grožnjo. Ko se recimo jezimo na otroke, češ, da smo že prepozni, lahko ta jeza izvira iz strahu, kaj si bodo o meni kot o staršu mislili drugi. Ko žena vpije na svojega moža, ker je pozno prišel domov, je to lahko zato, ker se boji, da mu manj pomeni. In ko se oče jezi nad neposlušnostjo otrok, je to lahko zato, ker se boji, da nad njimi izgublja svoj vpliv.
Težje se je soočiti z lastnim strahom, ki ga jeza zakriva. Lažje se je jeziti, kot pa biti razumevajoč do samega sebe.
Vprašanja, ki si jih je vredno zastaviti
Ko nas preplavi jeza, jo je vredno sprejeti; toda potem je potrebno tudi premleti, kaj ta jeza govori o nas samih. Kakšna situacija ali spomini so jo sprožili? Česa nas je strah in česa se sramujemo? S kom se lahko o tem pogovorimo in kakšne odločitve naj sprejmemo, da lahko to jezo prebrodimo?
Takšna in podobna vprašanja si moramo postaviti čim prej. Dlje kot čakamo, več jeze si bomo nakopičili.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
Preberite še:
Kako se je bežigrajska cerkev “selila” po Ljubljani
Preberite še:
Kako lahko vaš malček splava v petih preprostih korakih
Preberite še:
Zadnje besede ni imel rak, temveč ljubezen
