Taborjenje za en večer predstavlja dragocen skupni čas očeta z otroki“Česa sem se pri svojih 40 letih zavedel? Uresničil sem tisto, kar sem pri 25 letih načrtoval. Svoje poslanstvo sem videli v opravljanju poklica in v tem, da z delom priskrbim družini streho nad glavo in vse ostalo, kar kot moški mislim, da potrebujemo. Na žalost sem to razumel tako, da sem v družini lovec, ki domov prinaša ulov (plačo), žena pa bo poskrbela vse v povezavi z najinimi otroki in hrano,” svoj zapis začenja naš bralec Janez Bohanec, ki je sklenil, da mora v življenju nekaj spremeniti.
Preberite še:
“Dedce je treba spraviti blizu mej njihovih zmogljivosti”
Ugotovil je namreč, da ga otroci dojemajo predvsem kot taksista – starši, to je kar domač opis vaših nalog, kajne? –, ki jih dostavlja po lokacijah, kjer imajo obveznosti. Zanimiva ideja je prispela kar z otroškega konca. Sin, “ki je bolj avanturistične narave, je pred tremi leti predlagal, da bi lahko šla kak dan sama na kak pohod, kjer bi prespala v naravi in sama pripravila hrano”.
In sta šla. Hodila sta štiri ure in noč prespala v šotoru. Bilo jima je všeč. Naslednje leto je sledila ponovitev in nato razširitev ponudbe še na mlajša dva, z vsakim posebej, brez pohoda.
Utrinki s taborjenj:
Izstop iz cone udobja
“Žal mi je, da tega z otroki nisem počel že prej. Ob srečevanju z drugimi očeti spoznavam, da nimajo podobnih izkušenj. Večina nas razloge išče v pomanjkanju časa, vendar je to lahko tudi izgovor, da se ne premaknemo iz cone udobja (kakršnokoli to udobje že je). Otrokom sicer privoščimo, da doživijo čare taborjenja, počitniških delavnic, oratorije … Vendar so to dejavnosti, kjer sami nismo zraven,” ugotavlja Janez.
Preberite še:
Zakaj je dobro, da se “dedci” za nekaj dni umaknejo od družin v divjino?
Tako se mu je utrnila ideja, da bi na podobno enonočno taborjenje povabil še znance in njihove otroke. Oblikoval je nekaj “pravil”:
- dogodek naj bo brez nekega posebnega programa, ki bi se ga morali držati;
- traja naj le eno noč (s petka na soboto), da bodo vse ostale sobotne dejavnosti doma tekle kot običajno;
- začetek po službi;
- konec v soboto zgodaj zjutraj;
- na taborjenju naj bodo očetje in otroci – predšolski in osnovnošolski, saj je starejše najstnike težko motivirati;
- mame imajo petkovo popoldne prosto;
- očetje in otroci prespijo skupaj v šotoru, ki ga postavijo skupaj;
- s skupnimi močmi pripravijo taborni ogenj ter sami v gozdu poiščejo palice za peko nad njim;
- koristno je, če je taborjenje blizu objekta s sanitarijami in zavetjem ob morebitnih vremenskih zapletih.
Taborni ogenj, šotori in večerja na palici
Ko je o ideji povprašal očete, so bili nad njo večinoma navdušeni. Po treh letih taborjenj so še bolj: “Neprecenljivo je, da skupaj ob ognju pečemo hrenovke, twist (skavtski kruhek, op. a.), koruzo in zvečer ob opazovanju zvezd zaspimo z našimi otroki.”
Ko je glavna lakota potešena, se otroci že družijo, najdejo kako igrišče, gredo v nočni gozd. Vsak oče pa kljub temu, da ni bilo treba nič prinesti s sabo, najde kako pijačo, tako obsedimo ob tabornem ognju ter podelimo svoja razmišljanja. Najmlajši očetje gredo z mlajšimi otroki kmalu spat, tisti s starejšimi pa prebedimo tudi do poldruge ure zjutraj. Odvisno od tega, koliko so otroci utrujeni.
Ta mesec še ena možnost
Družba “enovečernega taborjenja” je hvaležna Domu duhovnosti Kančevci in Zavodu Marianum v Veržeju, ki jim odstopita taborni prostor, sanitarije ter zajtrk s kavo. Konec meseca, natančneje 23. in 24. avgusta, bo na voljo še en termin za tovrstno preživljanje časa z otroki, in sicer spet v Kančevcih.
Preberite še:
Oče mora biti tudi zoprn, ker pri otrocih ne zbira všečkov
Gre za zanimivo popestritev družinskega življenja, sodelovanje in druženje otrok z očeti, med katerim ima nekaj časa zase doma tudi mama, če seveda nima na skrbi tako majhnih otrok, da jih taborjenje čaka šele čez nekaj let.
Očetovski pogled
Za konec še odziv enega od očetov: “Očetje smo na družinskih druženjih pogosto v senci svojih dragih žen, ki odločajo, kaj bo za večerjo, kdaj gredo otroci spat in kakšen naj bo taborni ogenj. Druženje očetov in otrok na taborjenju je enkratna priložnost, da si očetje in otroci podarimo čas, dogodivščine in se družimo zunaj utečenega družinskega ritma. Vsekakor dogodek, ki ostane v spominu.”
Preberite še:
Generacija snežinka. Raje priložnost za povezovanje kot tarnanje
Preberite še:
“Sprejela sem se v najtežjem trenutku svojega življenja”
Preberite še:
Že 10 minut na dan lahko izboljša vaš odnos z otrokom
