9 načinov molitve na kratkoMolitev ni stvar metode, ki bi se je naučili in bili “uspešni”. Je odnos, ki ga z Bogom pletemo na vrsto različnih načinov. Je izročanje življenja njemu v zahtevnih, prijetnih, mirnih, zaskrbljenih in veselih trenutkih. Na Boga pa se lahko obračamo tudi s čisto kratkimi molitvami, s katerimi kristjani živijo že stoletja. Poglejmo si nekatere izmed njih.
Polet srca
“Molitev je zame polet srca, preprost pogled k nebesom,” je dejala sv. Terezija iz Lisieuxa. Ni treba veliko govoriti ali zapleteno razmišljati, pomembno je le, da svoj notranji pogled usmerimo k Bogu, da se znajdemo v njegovi navzočnosti v nas in okrog nas.
Blažena Elizabeta od Svete Trojice je menila, da je našla nebesa na zemlji, “ker so nebesa Bog in Bog je v moji duši. Moliti pomeni počasi stopati v ta nebeški vrt. V svoji duši si sezidaj majhno celico: vedi, da je Bog v njej, in vanjo vstopi od časa do časa.”
Preberite še:
Molim, čeprav nimam svoje sobe
Molitveni vzdihi
Že kratek stavek, ki ga izrečemo Gospodu ali nebeškim prijateljem, lahko v nas pomaga oživiti stik z njim(i). “Abba, Oče”, “Jezus, Marija, Jožef”, “Jezus, zaupam vate” ali “Pridi, Sveti Duh”. To so kratki molitveni vzdihi, ki jih kot ljubezenske puščice lahko pošiljamo v nebesa.
Svetniki so bili znani po njih. Sveti Janez Zlatousti je dejal: “V sebi recite in ponavljajte: ‘Usmili se me, moj Bog’ in takrat boste molili.” Sveti Avguštin je govoril “Bogu hvala”, sveti Ignacij “O blažena Trojica”, svetega Frančiška pa so zlasti ob koncu življenja slišali ponavljati: “Moj Bog in moje vse.”
Jezusova molitev
Vzhodni kristjani radi ponavljajo vzklik iz evangelija: “Gospod, Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se mene, grešnika.” Jezusova molitev ali molitev srca, kot se tudi imenuje, je povzetek sporočila evangelija, saj govori o Jezusovi Božji naravi ter naši potrebi po njem in njegovem odrešenju.
Ko izrekamo Jezusovo ime, ga v svojem srcu zremo in mu dajemo prostor. “Ime Božjega Sina je veliko in brez meja in nosi ves svet, v njem se pripogne vsako koleno bitij v nebesih, na zemlji in pod zemljo” (Flp 2,10).
Zdravamarija
Ena najbolj priljubljenih molitev na Zahodu je zdravamarija, delno sestavljena iz Božje besede. Ko sredi gneče, za trenutek med delom, v avtu … ponavljamo to molitev, uperjamo kakor otroci pogled v mamo, jo prijemamo za roko ter ob njej najdemo mir in varnost.
Če imamo dve ali tri minute časa, lahko kar med hojo zmolimo desetko rožnega venca, molitev, s katero, kot je dejal sv. Janez Pavel II., stopamo “v Marijino šolo, v kateri se učimo zreti lepoto Kristusovega obličja in izkušamo globino njegove ljubezni”.
Preberite še:
Za kaj naj molim?
Sredi dela
Delo ni ovira za to, da se ne bi spominjali Boga in se postavili v njegovo navzočnost, bodisi med sestanki, za računalnikom, med učenci v razredu ali med lonci. “Palačinkico v ponvi obrnem za Boga,” je rekel o sebi francoski karmeličanski brat Lovrenc od Vstajenja, ki je bil precejšnji del svojega redovniškega življenja samostanski kuhar. “Bog je navzoč pri kuhinjskih težavah, ko me na primer več ljudi hkrati prosi za različne stvari, kakor tudi pred Najsvetejšim,” pripoveduje.
“Med jedjo in delom večkrat dvignite svoja srca k Bogu: droben spomin mu bo vedno v največje veselje. Ni treba na ves glas kričati, saj nam je bliže, kot si mislimo.” Brat Lovrenc priznava, da je življenje v Božji navzočnosti v začetku naporno, vendar z vztrajnostjo obrodi čudovite sadove. Prepričan je bil, da je ta pot življenja v Božji navzočnosti najkrajša in najlažja pot do popolnosti.
Ob preizkušnji
Molitve, ki jih poznamo iz Svetega pisma, niso dolge in zapletene, ampak največkrat kriki na pomoč, ki se izvijejo iz dna srca. “Reši me, o Bog, kajti voda mi je segla že do grla,” je eden od vzklikov psalmista v Stari zavezi (Ps 69,2) in tudi v Novi zavezi je kratkih klicev na pomoč največ. Ko se torej znajdemo v težavah, se obrnimo na Gospoda s preprostimi klici, kakor se prebujajo v nas.
Preberite še:
Tudi jaz lahko molim – ne z ženo, ampak zanjo
V naravi
Modrikast metulj, svežina rose, školjka, ki jo je naplavilo morje, alpski vrhovi – Stvarnik nam nenehno odstira delček svoje lepote prek svojega stvarstva. “Mnogo poti k Bogu vodi, ena gre čez gore,” je govoril p. Miha Žužek, ki je kot malokdo znal odkrivati Božjo sled v naravi. Toliko priložnosti se nam ponuja dan za dnem, da kot otroci občudujemo njegove stvaritve, ga zremo v njih in ga slavimo.
Jezus, kaj bi ti storil?
Z Bogom nas na poseben način združuje to, da iščemo njegovo voljo in se prepuščamo njegovim navdihom. Ob drobnih vsakdanjih vprašanjih, ki se nam zastavljajo, težavah pri delu in v odnosih se lahko obrnemo na Gospoda in ga sprašujemo: “Jezus, kaj bi ti storil na mojem mestu?” V odnosu z njim utegnemo najti boljše rešitve, kot bi jih sami …
Preberite še:
Kako lahko molimo na sprehodu ali ko hodimo po ulici
Dejanja ljubezni
Sv. Terezija iz Lisieuxa je želela izkoristiti čisto majhne stvari, da bi izkazala pozornost Jezusu: “Nimam drugega veselja kot to, da storim nekaj, zaradi česar se mi boš nasmehnil.” Če z ljubeznijo pobere šivanko, lahko reši dušo, je verjela. Že z majhnimi ljubečimi dejanji pa tudi s pozornostmi do tistih, s katerimi preživljamo dneve, lahko izkazujemo naklonjenost Jezusu, skritemu v njih. Namesto da sodimo, lahko sočutno prepoznavamo njihove potrebe in jih prinašamo Gospodu.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 31.
Preberite še:
“Ženska postane lepa takrat, ko se zave, da je ljubljena”
Preberite še:
Cerkev na Luni? Oglejte si skoraj pozabljene načrte zanjo!
Preberite še:
7 duhovnih napotkov, ki jih lahko prejmemo od svojih otrok
