Za zdravo samozavest je v resnici potrebno trdo delo. Ko dobro mislimo o sebi, imamo pogum, da poskusimo še tako težke stvari in si prizadevamo, da bi se uresničile Zdrava samozavest je prepričanje, da smo v življenju dovolj dobri, da smo lahko kos življenjskim izzivom. Dobro se poznamo (vidimo svoje težave, pomanjkljivosti, napake itd.) in se hkrati cenimo. Ne počutimo se boljše ali slabše od drugih, vsi smo vredni enako. S seboj smo zadovoljni, a imamo tudi ponižnost, saj vemo, koliko se moramo še naučiti.
Druge cenimo in jim dajemo tudi čas za pridobivanje znanja in izkušenj. V sebi se dobro počutimo, ko dosežemo uspeh in dosežemo pomemben cilj, dobro pa se počutimo tudi, ko nam kaj spodleti, četudi je to celo nekaj pomembnega.
V fotogaleriji najdete nekaj nasvetov, kako si zgraditi zdravo samozavest.
Otroštvo – naša baza
Samozavest se oblikuje v odnosu med otrokom in starši od rojstva. Večina staršev skrbi za otroka in njegove potrebe. Na žalost pa včasih življenjske okoliščine, kot so bolezen, zunanje težave, pomanjkanje empatičnih spretnosti, lastne pomanjkljivosti ali vpliv ljudi, ki spremljajo vzgojo, pomenijo, da je (čeprav otrok prejme osnovno nego) njegov občutek o svoji vrednosti negotov. Pojavi se, ko otroku uspe narediti nekaj prav, in izgine, ko mu ne uspe.
Preberite še:
“V folklorni skupini si okrepijo samozavest ter se naučijo obvladovati sebe in svoje telo”
Ta način doživljanja sebe in odzivanja na okoliščine (če ga ne opazimo dovolj zgodaj ali ga ne spremenimo), ostane v odrasli dobi. Počutimo se dragocene in zadovoljne, ko stvari počnemo dobro (v službi, v osebnem življenju), ko pa gre kaj narobe (izgubimo službo, nas kdo od bližnjih zavrača) prenehamo videti in občutiti lastno vrednost.
In ker v življenju ni nič dano “za vedno”, smo nenehno izpostavljeni spremembam in frustracijam, večjim ali manjšim, ki vplivajo na našo samozavest. Če smo zelo odvisni od zunanjih dejavnikov, ki gradijo našo vrednost, bo celo majhen neuspeh na to močno vplival. Če pa se cenimo, nas zunanje težave ali neuspehi seveda prizadenejo, vendar pa nam ne uničijo občutka vrednosti.
Preberite še:
10 navad, ki pomagajo okrepiti samozavest otrok
Kako zgraditi samozavest?
Zdrava samozavest je v resnici trdo delo. Ko dobro mislimo o sebi, imamo pogum, da poskusimo še tako težke stvari in si prizadevamo, da bi se uresničile. Če nam ne uspe, spremenimo strategije, iščemo nove priložnosti in zaupamo v svoje sposobnosti ter še naprej poskušamo.
Samopodobo je mogoče obnoviti ali okrepiti (tudi stabilizirati) v odrasli dobi. V vsakem življenjskem trenutku se je vredno potruditi. Skrhano samozavest lahko počasi obnovimo v dobrem okolju, ki ga lahko dosežemo v odraslem življenju (nova družina, delo, skupnost). Najbolj napreden način za ponovno obnovitev samozavesti je psihoterapija (običajno dolgoročna). Obstaja tudi veliko različnih načinov, kako pomagati dvigniti naš občutek vrednosti, ob stalni uporabi teh metod lahko vidite učinke in vredno je poskusiti.
Preberite še:
“Praktične izkušnje dela dajo otroku zdravo samozavest”
Vendar je vredno poudariti osnovni in verjetno najpomembnejši lastnosti, ki sta pri tem potrebni – vztrajnost in sistematičnost. To sta lastnosti, ki v današnjem svetu nista zelo priljubljeni, spodbujata se impulzivnost in začasnost. Vendar pa je pri rekonstrukciji ali krepitvi samozavesti, tako kot v znanosti, potreben red in ponavljanje. Naši možgani potrebujejo nove vzorce, jih ponavljajo, spreminjajo navade in utrjujejo nove.
Preberite še:
Namesto krivde raje izberite odgovornost
Resnično poskrbite zase!
Nastavite “opomnik” na telefonu in vadite vsako od teh točk vsak dan hkrati, ne pozabite na vztrajnost! Vsak dan si zapisujte svoje dosežke. Preverite, kako delujete, cenite učinke in napore, ki jih vložite v delo na sebi. Vprašajte družino, prijatelje ali znance, ali opazijo kakšno spremembo.
Glejte nase kot na ljubljenega otroka, za katerega poskrbite v vseh pogledih, ga ljubite in cenite, hkrati pa zahtevate in postavljate meje, s katerimi si pomagate pripraviti za nadaljnje življenje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Bojana Petkovič.
Preberite še:
Kakšen je vsakdan papeža Frančiška?
Preberite še:
Vzemite svoje misli v svoje roke! Kako? Psihoterapevt odgovarja
Preberite še:
Prekmurski Slomšek, ki je branil pravice Slovencev
