Samoobvladovanje je najbolj temeljna in najtežja naloga za kristjanaPri krstu se odpovemo sužnosti hudobnemu duhu in se odpravimo na pot svobode. Po smrti pa bomo sojeni po tem, ali je naša svoboda služila Bogu ali nam samim.
A to je težko. Sveti Pavel povzame svobodo v Kristusu takole: “Kajti meso si želi, kar je zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hočete.” (Gal 5,17)
Prav zato, ker nam samoobvladovanje običajno ne gre dobro od rok, je tu šest točk, ki lahko spodbudijo in motivirajo.
Bodite odkriti – do sebe in do Boga
“Gospod, preizkusil si me in me poznaš … z vsemi mojimi potmi si seznanjen.” (Ps 139,1.3)
Lahko je opravičevati svoje vedenje. Sami sebe prepričujete, da morate preveriti svoj telefon, in da bo molitev že počakala. Prepričujete se, da morate kupiti samo eno stvar – en majhen nakup že ne bo obremenil družinskega proračuna.
Ko sem pred kratkim na Facebooku slučajno prebral neki meme, sem bil spoznan za krivega: “Kaj je tisto, čemur se ne bi odpovedali, celo za Boga?” Jaz zase vem, čemu. Tudi vi veste zase. In tudi Bog ve. Če boste to skrivali, ne bo nič pomagalo. Bodite iskreni in se temu odpovejte, če je treba.
Vztrajajte
“Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden.” (Mt 10,38)
Jezus Kristus je svoje življenje daroval na križu, pa čeprav si tega ni želel – in mi smo poklicani, da ga v trpljenju posnemamo.
A kako bomo lahko kdajkoli umrli za Kristusa, če se ne moremo zaradi njega odpovedati enemu koščku torte? Kako se bomo postavili za svojo družino, če pa ne zmoremo niti varčevati denarja zanjo?
Skušam biti hvaležen za ta majhen križ, ki je pred menoj – da se odpovem tej pijači ali pogostemu gledanju televizije. Če me to jezi, je povsem v redu. To me bo pripravilo, da bom zmogel še precej težje stvari.
Skrbite za blaginjo
“Vsak tekmovalec pa se vsemu odreče, oni, da prejmejo venec, ki ovene, mi pa nevenljivega.” (1 Kor 9,25)
Navajeni smo, da povsem napačno razmišljamo o zdravju. Naše zdravje v prvi vrsti ni za nas. Če se vse vrti okoli nas, je to neuravnoteženo (prim. KKC 2289).
Naše zdravje je za druge: za tiste, ki računajo na nas, da jim bomo pomagali, zanje poskrbeli ali pa da bomo evangelizirali.
Računajo na našo telesno blaginjo, zato moramo zmerno jesti in piti. Računajo na našo čustveno blaginjo, zato ne smemo biti zasvojeni z družbenimi mediji. In računajo na našo moralno blaginjo, zato ne smemo ugoditi naši grešni radovednosti na spletu.
Vključite se
“Nikar se ne dajte zapeljati. Slaba družba pokvari dobre nravi.” (1 Kor 15,33)
Najboljši način za rast v kreposti je ta, da se družimo s krepostnimi ljudmi. Najboljši način, da to uničimo, je, da se družimo z ljudmi, ki niso krepostni – pa naj bo to v živo ali na spletu, v filmih ali na televiziji.
Skušnjavi se ognite tako, da se vključite v dejavnosti, kjer so dobri ljudje: družina, prijatelji, sosed, ki je priklenjen na dom, ali pa prek zabave, ki vas bo obogatila.
Ne sedite pri miru in se ne mučite – pojdite stran in se vključite.
Bodite zgled
“Tako naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.” (Mt 5,16)
Zaradi kompromisov na moralnem področju postanemo depresivni, zaskrbljeni in nesrečni. Ti kompromisi pa so tudi slab zgled za tiste, ki nam zaupajo – in verjemite mi, ljudje nas opazujejo.
Veste, kakšni naj bi bili – takšen prijatelj, partner, prostovoljec ali apostol, kot ga Jezus Kristus potrebuje. Ko boste korak za korakom postajali takšni, boste postali tudi zgled za druge.
Izkažite se in se potrudite
“Najsi torej jeste ali pijete ali delate kaj drugega, vse delajte v Božjo slavo.” (1 Kor 10,31)
Pred nami sta dve možni prihodnosti: ena je, da živimo lepo življenje, v katerem se iskreno trudimo za Božjo slavo. Druga je, da se predamo udobju in sebičnosti, medtem ko opravljamo le goli duhovni minimum.
Edini način, da bi dosegli prvo, je, da začnemo nadzorovati stvari, ki nas iztirijo. Pravzaprav je edini pravi način, da začnemo z eno stvarjo, jo premagamo, in se nato lotimo druge.
Samoobvladovanje je težko in naloga ni nikoli do konca opravljena, a samo v tem je prava pot do resnične sreče.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
