Te kratke molitve se imenujejo tudi “molitvene puščice”. To so kratki opomniki v dnevu, s katerimi se zavemo, da smo vedno in povsod v Božji navzočnostiSpodnjih osem “molitvenih puščic” pripisujejo sv. Janezu Zlatoustemu. Te molitve so kratke in pogoste misli, ki jih čez dan izrekamo Gospodu, kot opomniki, da smo vedno in povsod v Božji navzočnosti in Boga prosimo usmiljenja.
V dolgoletnem izročilu Cerkve so te kratke molitve – naši drobni pozdravi, ki jih čez dan izrekamo Gospodu – dobile različna poimenovanja. Med drugim jim rečemo tudi molitveni vzdihi ali molitvene puščice.
Zadnji izraz je za opis kratkih, spontanih molitev uporabil tudi pater Pij. Rekel je, da so kakor “puščice, ki zadenejo Božje srce”.
Zbrali smo osem “molitvenih puščic” Janeza Zlatoustega:
Gospod, razsvetli moje srce, ki ga je zatemnilo grešno poželenje.
Gospod, pošlji mi na pomoč svojo milost, da bom lahko častil tvoje ime.
Gospod Jezus Kristus, zapiši me v knjigo življenja, ki naj se po tvoji milosti dobro konča.
Gospod, poškropi moje srce z roso svoje milosti.
Gospod, naj bom hiter v dobrih mislih.
Gospod, podeli mi solze in spomin na smrt, pa tudi kesanje.
Gospod, vsadi vame korenino vsega dobrega: Božji strah v moje srce.
Gospod, naj te ljubim z vso dušo in vsem razumom in naj vedno izpolnjujem tvojo voljo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
