Jezuit, ki v družbo mladinske skupine privabi številne, ki sicer ne hodijo redno v cerkev“Kot jezuit si najprej človek, nato vse ostalo,” je vodilo patra Marka Pavliča, mladega duhovnika širokih obzorij. Študiral je v Rimu, Padovi, Parizu. Deloval med drugim v Italiji, Libanonu ter v Malaviju. Pomagal je zasvojencem, okuženim z virusom HIV, ogromno pa se ukvarja z mladimi. Tako s študenti na izmenjavi kot tudi v različnih skupinah ter v župniji Žiri, kjer je duhovni pomočnik.
Preberite še:
“Tja, kjer je življenje, tja mladi pridejo”
Kaj vera in Cerkev lahko danes ponudita mladim?
Treba je izstopiti iz tako imenovanega cerkvenega jezika, ki smo ga navajeni z naših prižnic, in spregovoriti vsakdanji, razumljiv jezik. Izhajati je treba iz izkušnje. Mladi danes najbolj prisluhnejo konkretni, pristni izkušnji. Ko nekdo govori iz sebe, karkoli se mu je že zgodilo, mladi takoj slišijo, ali je nekaj pristno.
Polni so idej, energije, želja, tudi pustolovščin. Ampak iščejo tudi zglede, kako si urediti življenje, se znati odločati, kako zaživeti pristno. Iskrenost, poštenost, sposobnost prevzeti odgovornost za besede in dejanja so v njihovih očeh cenjene odlike. Zgodi se, da mi študenti v pogovoru nekaj zaupajo. Nato, ko jim predstavim odmev tega, kam te zadeve vodijo, se začnejo izrečenega zavedati na nek nov način. Ko morajo prevzeti odgovornost za besede in dejanja, zorijo.
Z mladimi je treba govoriti “normalen” jezik, ki ga razumejo, jim dati vedeti in čutiti, da so dobrodošli, da se lahko vedno obrnejo nate. Da se vzpostavijo zaupanje, bližina, sprejemanje. Potem se stvari počasi začnejo odvijati. Ko jih življenje pripelje do resničnih izzivov in težav, se obrnejo name. To je pomemben trenutek – kako v zaupljivem tonu pomagati temu mlademu človeku.
Preberite še:
Študentski župnik, ki kdaj z mladimi tudi “zažura”
Kakšni so mladi današnjega časa?
Izjemno inteligentni. Imajo hiter dostop do informacij. Z Googlom imajo stvari na dlani. Hkrati opažam, da so notranje zelo krhki. Velik izziv, ki ga vidim, je njihova čustvena inteligentnost. V tem pogledu so nekoliko bolj ranljivi. Na tem polju jim je treba pomagati, da najdejo stik sami s seboj, artikulirajo svojo izkušnjo in da začnejo povezovati stvari v življenju.
Presenečen sem bil nad iskrenostjo nekaterih mladih, njihovim realnim pogledom na življenje. Hkrati pa z upanjem, da prevzamejo odgovornost za odnose, delo, študij … To so zame lepi trenutki. Potrditev, da smo naredili korak naprej. Mladim moram pri procesu odraščanja pomagati.
Pomembno je, da se vzpostavi varen kraj zaupanja, dom. Včasih mi mladi povejo stvari, ki jih ne povejo niti svojim staršem. Zame je nekaj lepega, da jim lahko pomagam pri iskanju in zorenju.
S kakšnimi konkretnimi težavami ti mladi fantje in dekleta pridejo do vas?
Zanje je gotovo izziv osamosvojiti se, postati zrela osebnost. Na poti zorenja se soočajo z različnimi problemi. Pri pubertetnikih gre za odnose, na primer med dekleti in fanti, prvi stiki, ljubezni … Seveda so tudi mladi v Cerkvi del tega sveta. Težava alkohola je prisotna. Naj povem en resničen primer, ki se mi je zgodil lansko leto.
Preberite še:
Ste tudi vi hodili k verouku le zato, da ste lahko šli k birmi?
Zgodilo se je v okviru neke skupine, ki jo spremljam. Nekaj udeležencev iz skupine se je po enem naših srečanj odpravilo v gostilno, naročili so alkohol in ga še kot mladoletni dobili. To so objavili v naši skupini na Snapchatu, da bi se malo postavili. Takoj sem se odzval v smislu, da tak posnetek ni primeren za našo skupino ter da je točenje alkohola mladoletnim po slovenskih zakonih prepovedano. Pozneje so se opravičili. To je bila priložnost za vso skupino, da smo se pogovorili o problematiki alkohola. Da ga uživajo mladoletniki, je v Sloveniji precej sprejemljivo.
Seveda alkohol sam ni ne dober ne slab. Odvisno je, kaj z njim počnemo. Ko smo se pogovarjali o tem, nisem pristopil moralistično. Govoril sem o kulturi pitja alkohola, ki ni namenjen temu, da bi se dokazali drugim. Govoril sem tudi o morebitnih zakonskih posledicah. Seveda jih nisem poslal domov, ampak povedal, kje so meje. Kot je nekoč dobro rekel Gregor Čušin: “Mladi se morajo zaletavati vate, če ne, se bodo v zid.” Če meja ne bo, bodo nekoč nekam tako treščili, da bo preveč bolelo.
Preberite še:
“Mladi pri birmi in po njej najbolj pogrešajo starše, njihovo pričevanje”
Kaj pa študentska skupina?
Tam se ukvarjamo s tem, kaj v življenju početi, kaj je poslanstvo in podobno. Skupaj odkrivamo evangelij, svet in pomembne življenjske teme.
Kako se jim približate?
Priskrbimo si kaj za pod zob. Posedemo se v krog. Najprej smo se seveda spoznali. Predstavil sem svojo zgodbo, kako sem se odločil za duhovništvo. Počasi se vzpostavi zaupanje. Mlajši lahko igrajo namizni tenis in namizni nogomet. Starejši pa bolj iščejo osebni stik in pristop. Da jih ne obravnavam kot otroke. Gre za mlade s kompleksnimi vprašanji, vsak seveda lahko pove svoje mnenje.
So študenti še posebej alergični na moralistično dvignjeni prst?
Kdo pa ni?!? (smeh) Postavljajo mi zelo konkretna vprašanja. Zakaj moramo hoditi k maši? Z moraliziranjem nikamor ne prideš. Gre za polnoletne osebe. Bistveno je, da sami poosebijo stvari. Zakaj sem veren? Kaj mi to pomeni? Kaj je Božja beseda zame? Pomembna je lastna izkušnja.
Brez nje oni ne bodo več delali stvari samo zato, ker jih morajo. Več kot polovica mladih na mladinski skupini ne hodi k maši. Na skupino pa redno. Družijo se s prijatelji, obdelamo kako temo, povabimo gosta, se kam odpravimo. To jih nagovarja. Letos poleti sem imel fantastično izkušnjo, ko sem starejšo skupino peljal v Taize. Pogovarjati se o Svetem pismu, delili izkušnje, vse to v angleščini je bilo zanje nekaj novega. Brez težav so se povezali z Američani, Vietnamci. Vera gre prek meja.
Preberite še:
“Vse mame v župniji so boljše katehistinje kot jaz”
Kaj jih najbolj pritegne?
Vprašam jih po željah za teme, goste, izlete, romanja. Sicer jih poskusim navdušiti za kaj. Na primer Čušina, preden nas je obiskal, sploh niso poznali. “Ta je pa zabaven!” so mi navdušeno razlagali potem. Pomemben se mi zdi stik z Božjo besedo. To daje vsebino. Pogovarjamo se, kaj odlomek pove o Bogu, človeku, kaj nas nagovarja. To prinaša izkušnjo globine. Včasih so besedila zapletena, ker so iz druge kulture in stara nekaj tisoč let.
Kako odlomke presadite v 21. stoletje in Slovenijo?
Osvetlim zgodovinsko ozadje odlomka, tudi literarno zvrst. Kaj je prilika, psalm, da geneza ni znanstveno poročilo o tem, kako je nastal svet, ampak modrostna pripoved, mit, ki resnico podaja preko podob, metafor. To so mladi sposobni razumeti, le povedati jim je treba. Ko enkrat dojamejo vsebino, to lahko povsem konkretno povežemo z življenjem. Najlažje gre s prilikami, Pavlovimi pismi.
Povezave delajo sami, treba je le ustvariti pogoje za to. Gre za delovanje Svetega Duha. Mladi so za Božjo besedo odprti na poseben način.
Preberite še:
Mladi ne potrebujejo pridiganja, potrebujejo le prave odgovore
Vaše izkušnje iz tujine verjetno v svoje delo s pridom vpletate.
Ko gremo v tujino, bolj razumemo, da je svet kompleksen, raznolik. Tako se vse bolj odpiramo, hkrati pa vse bolj razumemo, kaj je bistveno, se ne izgubljamo v detajlih. Jezuitska formacija mi je pomagala, da sem postal bolj človeški, da sem stopil v stik sam s seboj. Menjaš kulture, jezike, doživljaš razne šoke, čutiš se osamljenega.
Vedno znova sem našel potrditve, da sem na pravi poti. Z razpoložljivostjo, da me pošljejo tja, kjer sem potreben. Ali je to Libanon, kjer sem bil in kjer jezuiti veliko delajo z migranti, begunci, ali Žiri. Biti jezuit pomeni imeti misijonarskega duha. Čeprav pustiti svojih domačih, prijateljev ni preprosto. Papež želi misijonarsko Cerkev. Navsezadnje je tudi Evropa postala misijonska zemlja. Kjerkoli smo, imamo enako poslanstvo: prinašati Kristusa ljudem in voditi ljudi k Bogu.
Preberite še:
To so nauki Martinove 105-letne prijateljice
Preberite še:
Marija, svetovalka pri nakupih
Preberite še:
Flirtanje ali zmenkarije? Štirje načini iskanja prave ljubezni
