Prvi namig je gotovo to, da imamo ponižnost za nekaj dobrega … Biti ponižen ni vedno preprosto. A če berete ta prispevek, vas tema ponižnosti gotovo zanima. Kaj torej sploh je ponižnost?
Vedno je dobro najprej pobrskati po izvoru besede. Zanimiv je zlasti v nekaterih tujih jezikih: humility v angleščini, humildad v španščini ali umile v italijanščini. Te izhajajo iz latinske besede humus, kar pomeni zemlja. Ste že slišali za pregovor, da je potrebno stati trdno na tleh? Torej ponižnost postavi vsakega na njegovo pravo mesto. Ponižnost je stanje v realnosti, ko se zavedamo svoje prave vrednosti in ne le koliko mi menimo, da veljamo ali kako našo vrednost v nas vidijo drugi.
Preberite še:
Kje je meja med ponižnostjo in pohlevnostjo
Uredimo željo po velikih izzivih
V življenju hrepenimo po velikih stvareh, kar je razumljivo: v službi, v družini, v kraju, kjer živimo, želimo biti pomembni. Taka želja pa je lahko tudi pretirana ali nezdrava. Lahko bi nas zapeljala v to, da zanemarimo tista področja v življenju, ki so v resnici pomembnejša. Z držo ponižnosti se uravnotežijo pretirane težnje in vsega zajamemo pravo mero.
Opozorilo: to ni vedno lahko!
Ko smo zatopljeni v nekaj, za kar smo močno navdušeni, se to kot dim razbohoti po vsem našem življenjskem prostoru. Na primer: delo, ki nas navdušuje, lahko postane ovira, da bi skrbeli za družino. Ali pa nam prijetno druženje s prijatelji krati čas za študij. V takih primerih ponižnost pomeni priznati, da smo šli predaleč.
Preberite še:
Zakaj ponižnost ni to, kar večina ljudi misli, da je
Ko smo na robu obupa …
Lahko se zgodi, da potem ko začnemo raziskovati svojo notranjost, najdemo svojo “temno plat”. Ali pa se nam v nekem trenutku predstavi grozljiva podoba tega, kar bi lahko postali. Prečkali smo tisto mejo, za katero smo vedno dejali, da je ne bomo: alkohol, droga, odnosi, podkupljivost, laž, varanje …
Ko nekdo nizko pade, odkrije, iz kakšnega testa je, in to ga lahko vodi v obup. Takrat se pojavi skušnjava, da bi mislili: “Ni več poti nazaj, bolje da ostanem v blatu.” Ali pa nas napade ošabnost: “Kako sem lahko padel tako nizko?” Začnemo se sovražiti in ne prenesemo svoje resnične podobe.
Preberite še:
5 navdihujočih navedkov sv. Bernardke o trpljenju in ponižnosti
Ponižna drža nam pomaga ohraniti upanje, ko smo šli skozi pekel. Kaj storiti? Še pravi čas si je treba priznati: “Tu sem ga zelo polomil!” potem pa aktivno začeti iskati možne rešitve in izhode. Ne premlevajmo kar naprej, kot da ni izhoda. Biti ponižen pomeni biti aktiven in ne skloniti glave in nikoli nikogar več pogledati v obraz.
Ponižno življenje lahko živimo na različne načine. Tu je nekaj predlogov, kje začeti:
Ponižnosti v vsej njeni polnosti lahko dojame človek, ki ima vizijo večnega življenja. Ljudje se gibljemo proti cilju, ki ga imamo. Kakšen je vaš cilj?
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katja Tušek.
Preberite še:
“Življenje zdaj še bolj doživljam kot čudež, kot sem ga prej”
Preberite še:
Kaj storiti, ko imate strto srce, ker se je vajino razmerje končalo
Preberite še:
Rekordna gimnastičarka Simone Biles se naslanja na svojo katoliško vero
