Voščila so zelo osebna besedila. Še toliko bolj, če so namenjena našim bližnjim. Ko jih prenesemo na družbena omrežja, izgubimo del svoje zasebnosti in jo postavimo vsem na ogledBrskam po Facebooku. Otrokov prvi rojstni dan – veliko fotografij z zabave in čestitk za slavljenko. “Hčerkica, leto dni je minilo, odkar si z nami! Bodi zdrava in lepa! Za nami je toliko lepih trenutkov (…)”
Žena za moža objavi fotografijo z njune poroke: “Dragi moj, danes je najina peta obletnica. Želim nama mnogo srečnih skupnih let (…)”
Mati odraslemu sinu: “Še enkrat ti želim vse najboljše, sinko, veliko ljubezni in bogastva (…)”
Prijateljica prijateljici: “Draga moja, želim nama še veliko tako lepih dni, kot je bil današnji (…)”
Mislim si: za kaj gre pri tem? Kakšen je smisel v tem, da malčku javno čestitamo za rojstni dan in brez njegove vednosti vsemu svetu kažemo slike z njegove rojstnodnevne zabave? Zakaj morajo vsi vedeti za obletnico poroke? Zakaj bi javno ponavljali želje, ki smo jih v živo že izrekli? Zakaj bi morali biti utrinki z rojstnodnevne zabave javno objavljeni in rojstnodnevne čestitke za otroka vidne vsem prijateljem?
Preberite še:
Ste nevoščljivi drugim parom, ker na FB neprestano objavljajo “zaljubljene” fotke?
Facebook navade
Nekaj čisto običajnega je postalo, da klasično voščilo objavimo na Facebook profilu slavljenca. Morda komu celo prija, da se nanj spomni oseba, s katero med letom nima stika. Čeprav so te besede izražene javno, to ni tako pomembno, ko gre za naše bližnje ali znance.
Vse pogosteje pa lahko opazimo prikaz tesnih družinskih odnosov na družbenih omrežjih prek pisanja javnih čestitk. Takšna sporočila pogosto spremljajo fotografije mladega slavljenca. Kot da običajne čestitke, izrečene doma ali kje drugje, niso dovolj (če so sploh bile izrečene v živo).
Preberite še:
6 nasvetov, kako ostati človeški na družbenih omrežjih
Javni vpogled v zasebnost
Voščila so zelo osebna besedila. Še toliko bolj, če so namenjena našim bližnjim. Osebi želimo zaželeti več, kot le “vse najboljše”. Ponavadi vemo, o čem ta oseba sanja in kaj potrebuje. Zato dodamo prijazne geste, poglede in darila. To je dokaj intimen dogodek med dvema osebama.
Če želimo to prenesti na družbena omrežja, izgubimo del svoje zasebnosti in jo postavimo na ogled. Težko je presoditi, ali to počnemo zaradi neke čudne mode, ker “to zdaj počnejo vsi”, ali preprosto ne znamo drugače? Morda več ne znamo diskretno doživljati pomembnih družinskih dogodkov, kjer so priče le bližnji sorodniki?
Preberite še:
Kaj se je zgodilo, ko so v šoli prepovedali uporabo pametnih telefonov
Bodimo si blizu doma, ne na spletu
Zdi se mi, da se zaradi takšnih dejanj paradoksalno vedno bolj oddaljujemo drug od drugega. Namesto resničnih ustvarjamo virtualne odnose. Virtualne rojstnodnevne voščilnice namesto papirnatih. Virtualne besede namesto osebnih, ki so pogosto naslovljene na tiste, ki živijo v domači hiši.
Govori se, da se na spletu nič ne izgubi in da informacije tam ostanejo za vedno. Ali bodo rojstnodnevna voščila za našega otroka tam ostala za vedno? Iz dneva v dan namreč počasi izginjajo in se izgubljajo v spletnem kaosu. Zakaj jih torej ustvarjamo?
Vse bolj se oddaljujemo od tradicionalnega vedenja in navad. Dobro moramo premisliti o sledenju novim modnim trendom, ki našim odnosom več odvzemajo kot dodajajo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Bojana Petković.
Preberite še:
“Opažamo, da nas niti naši župljani ne razumejo več. Naša govorica je postala oddaljena”
Preberite še:
Ne le nega telesa, pomembna je tudi nega misli
Preberite še:
11 najlepših rimskih vodnjakov
