Nepoznana zgodba o tem, kako je sveta Frančiška Cabrini zadnjič prečkala Atlantski oceanSorodniki so jo želeli pozdraviti še zadnjič, preden bi odpotovala v New York. Njej, sestri Antoniji in sestri Mariji so želeli zagotoviti varno pot čez lužo na tej megalomanski novi ladji, ki bi izplula iz Southamptona v Angliji.
Preberite še:
7 filmov o svetnikih, ki vas bodo navdihnili
Mogoče zaradi njenega šibkega zdravja ali občutka, da mora nujno prekiniti svoj obisk v Evropi in se karseda hitro vrniti v ZDA, da bi razširila bolnišnico Columbus, bolj verjetno pa je šlo za Božjo pomoč, da Frančiška Ksaverija Cabrini ni odšla v London in nato na Titanik, temveč se je v neapeljskem pristanišču vkrcala na čezoceanko SS Berlin in odplula v New York. Odločitev ji je rešila življenje.
Strah pred vodo
Frančiška Cabrini se je s smrtjo soočila že v rani mladosti, ko je pri sedmih letih skoraj utonila v kanalu Lambro Meridionale, ki teče skozi njen rojstni kraj Sant’ Angelo Lodigiano. Ta pretresljiva izkušnja ji je za vselej v dušo vcepila strah pred vodo, kar pa ji ni preprečilo, da ne bi kar 23-krat prečkala velike luže in po svetu odprla šole, sirotišnice in verske skupnosti.
Preberite še:
Ne le priljubljeni Janez Pavel II., svetniki bodo morda tudi njegovi starši
Že od majhnega je svetnica želela postati misijonarka in služiti Kristusu. Njena drobcena postava, šibko zdravje in odpor družbe pred žensko misijonarko se niso mogli primerjati z njenim globokim zaupanjem v Boga in strahovito pripravljenostjo pomagati bližnjemu, zaradi česar je bilo njeno življenje zaznamovano s številnimi zmagami in porazi.
Prva pot v New York
Marca leta 1889 je sveta Frančiška skupaj s sestrami prvič odšla v New York na krovu ladje La Bourgogne, ki je potonila zgolj nekaj mesecev po potovanju svetnice. Med dvanajstdnevno plovbo, ki so jo zaznamovali hudi nevihti in razburkano morje, so sestre prvič pomagale bližnjim, in sicer italijanskim priseljencem v tretjem razredu. Pod palubo so trpeli neznosne muke, ko so jih sveta Frančiška in njene sestre obiskale in jim pomagale z molitvijo. Kot da bi bilo to znamenje za vse, kar se jim je še zgodilo.
Preberite še:
Pozabljeni junak Titanika
Ko so prispele tja, so živele pri sestrah usmiljenkah, prav tistih redovnicah, ki so pozneje pomagale tudi tistim, ki so preživeli brodolom Titanika.
Čeprav je sestra Cabrini od vedno želela v misijone na Kitajsko, ji je Papež Lev XIII. dejal: “Ne na vzhod, temveč na zahod!” Tako je pristala v newyorški revni četrti med pomoči potrebnimi rojaki.
Znan italijanski pregovor pravi: “Preden sem prišel v Ameriko, sem mislil, da so ulice tlakovane z zlatom. Ko sem prišel sem, sem spoznal tri stvari: da ulice niso tlakovane z zlatom, da ulice niso tlakovane in da so ljudje tam pričakovali, da jih bom tlakoval sam.”
Preberite še:
100-letni frančiškan, ki je osebno poznal 6 svetnikov
V 28 letih so sveta Frančiška Cabrini in njene misijonarke odprle kar 67 ustanov. Njen cilj izobraziti in navdahniti z vero je italijanskim izseljencem, ki sta jih v novi deželi pričakali stiska in zavrnitev, postavil temelje za njihovo uspešno prihodnost.
Mati in njene sestre so tako postale Kristusove ljubljenke, Jezusov objem vere vsem priseljencem, ki so v ZDA odpluli v želji po boljšem življenju.
Sveta Frančiška Ksaverija Cabrini, zavetnica izseljencev, prosi za nas!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Furlan.
Preberite še:
Težave v zakonu? Zatecite se po pomoč k sv. Rafaelu
Preberite še:
Svetopisemski nasveti, kako ravnati z neotesanimi ljudmi
Preberite še:
Marleen, ki so ji amputirali nogo: “Nič ni narobe, če sem drugačna”
