Kakšna je razlika med posebno in poslednjo sodbo, o kateri je govora v Svetem pismu?
Vprašanje bralca:
Sveto pismo govori o sodbi vsakega človeka v trenutku smrti, po drugi strani pa se navaja poslednja sodba, ko bo ob koncu sveta Kristus prišel sodit žive in mrtve. Ali to pomeni, da bo vsakdo podvržen dvojni sodbi?
Odgovarja: Peter Štumpf, murskosoboški škof
Vaše vprašanje se nanaša na “posebno sodbo” takoj po smrti in “poslednjo sodbo” ob drugem Kristusovem prihodu. Nova zaveza govori o obeh sodbah – v Lukovem in Matejevem evangeliju.
Preberite še:
Molitev patra Pija, ki izžene strah, tudi strah pred smrtjo
Posebna sodba
Takoj po smrti vsak človek v “posebni sodbi” prejme v svoji neumrljivi duši večno plačilo. Ta sodba namreč postavi njegovo življenje v odnos do Kristusa – ali prek očiščevanja v vicah ali s takojšnjim vstopom v nebeško blaženost ali pa s takojšnjim pogubljenjem za vekomaj. Papež Benedikt XVI. nas opozori, da sodnik ni kdorkoli: ne angeli, ne duhovi, ne umrli, nobena kozmična energija. Sodnik je samo eden: On, Jezus Kristus; prvi in poslednji, samo on, ki je kralj vsega stvarstva. Srečanje s Kristusom je odločilno dejanje sodbe. Pred njegovim pogledom se stali vsa neresnica. Srečanje z njim nas v ognju njegove ljubezni prekali in očisti do tega, kar v resnici smo.
Po smrti torej ni čakanja v nekem poglobljenem spancu na sodbo ob drugem Kristusovem prihodu, temveč se z načinom življenja, predvsem pa verovanja, v smrti določimo za kakovost svoje večnosti. Pri tem ima naša svoboda odločilno vlogo. Po svoji neumrljivi duši, razumu in svobodni volji smo namreč podobni Bogu in zato tudi odgovorni za svojo večnost.
Preberite še:
Kako je Magdalena Gornik videla nebesa, vice in pekel
Papež Benedikt XVI. pomenljivo pove, da je človekova odločitev, ki se je oblikovala skozi celotno življenje, s smrtjo končana in more imeti različne oblike. So ljudje, ki so v sebi popolnoma uničili voljo do resnice in pripravljenost za ljubezen. Ljudje, v katerih je vse postalo laž. Ljudje, ki so živeli za sovraštvo in v sebi teptali ljubezen.
Na takšnih ljudeh naj ne bi bilo mogoče ničesar več ozdraviti, uničenje dobrega naj bi bilo nepreklicno: to označujemo z besedo “pekel”. Na drugi strani pa so povsem čisti ljudje, v katerih ljubezen do Boga in bližnjih že zdaj določa vse njihovo bitje in odhod k Bogu samo dopolni to, kar so že zdaj.
Preberite še:
Kako prideš iz vic v nebesa oziroma pekel?
Poslednja sodba
Ta se bo izvršila, ko se bo Kristus vrnil v vsej svoji slavi. V smrti, ločitvi duše in telesa, zapade človekovo telo trohljivosti, medtem ko gre njegova duša naproti srečanju z Bogom, čeprav še ostane v čakanju na to, da bi bila spet zedinjena s svojim poveličanim telesom. Bog bo v svoji vsemogočnosti dokončno podelil neminljivo življenje našemu telesu, ko ga bo z močjo Kristusovega vstajenja zedinil z našo dušo.
Apostol Pavel nas svari, naj vsi delamo s strahom in trepetom za svoje zveličanje. Vendar nam vsem milost dovoljuje upati in se z zaupanjem bližati sodniku, Jezusu Kristusu, ki ga poznamo kot svojega zagovornika.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 44.
Preberite še:
Marleen, ki so ji amputirali nogo: “Nič ni narobe, če sem drugačna”
Preberite še:
To so trendi poročnih oblek za leto 2020
Preberite še:
Ali vaša žena želi, da vse počneta skupaj? Drznite si reči ne
