Nekaj napačnih predstav o svetostiPreberite si sedem predsodkov, ki jih pogosto imamo o svetnikih. Ali svetniki nimajo smisla za humor? So bili vedno do vsakogar prijazni in se niso nikoli zabavali?
Svetniki molijo s pogledom, uprtim v nebo
Včasih si predstavljamo, da na zedinjenost z Bogom kaže že telesna drža človeka pri molitvi, vendar so svetniki molili z vsem svojim bitjem. Mala Terezija pravi, da ni bila nikoli več kot tri minute brez misli na Boga, kar pomeni, da je molila tudi, ko se je ukvarjala s čisto vsakdanjimi opravili.
Sveti Maksimiljan Kolbe je molitveno držo pripisal celo strojem v samostanski tiskarni. Zanj so bili bratje, ki s svojim brnenjem slavijo Boga, ne pa kup navadnega hrupnega železja.
Preberite še:
Tako mlad pa že svetnik!
Svetniki se zanimajo le za nezemeljske stvari
Svetost je povezana z zdravo prizemljenostjo. Kako pomembna je skrb za preživetje, je v svojih pismih večkrat poudaril sveti Pavel. Pogosto je namreč garal, da ne bi bil komu v breme. Tudi druge kristjane je opozarjal, naj s svojo “pobožnostjo” ne izkoriščajo dobrote bratov.
Svetniki se odrekajo življenju in užitku
Veselje do življenja je izraz človeka, ki z vsem bitjem slavi Boga in od njega vse prejema. Ko gledamo fotografijo Piera Giorgia Frassatija, ki s smučmi nasmejan stoji na vrhu zasnežene gore, začutimo, kako je bil ta v fotografski objektiv ujet trenutek zanj neprecenljiv Božji dar.
Preberite še:
7 filmov o svetnikih, ki vas bodo navdihnili
Svetniki nikoli ne grešijo
So svetniki, ki niso nikoli naredili velikega greha, vsi pa niso imeli te sreče. Življenje Frančiška Asiškega pred Božjim klicem je znano po prešernosti, življenje blažene Angele Folinjske po posebni nagnjenosti do dragih oblek, draguljev ter po dolgih urah opravljanja s prijateljicami.
Sv. Janez od Boga se je kot vojak dokazoval s popivanjem, z igranjem za denar in obiskovanjem prostitutk. Tudi Marijo Magdaleno poznamo kot razvpito grešnico, svetega Pavla pa kot neusmiljenega preganjalca kristjanov, a sta oba postala oznanjevalca vesele novice o Jezusovem vstajenju.
Svetniki so vedno prijazni
Svetniki so utegnili biti kdaj tudi ostri, če je to ljudem, ki so se obrnili nanje, pomagalo na poti z Bogom. Pater Pij naj bi tako iz spovednice večkrat nagnal tiste, ki so se prišli spovedat le iz radovednosti, niso pa želeli resnično spremeniti svojega življenja in opustiti velikih grehov. “Izgini, žival!” je koga nič kaj prijazno odslovil.
Preberite še:
Ne le priljubljeni Janez Pavel II., svetniki bodo morda tudi njegovi starši
Svetniki nimajo smisla za humor
Svetniki so pogosto poskrbeli za smeh. Ko se je na primer Angelo Roncalli, poznejši papež Janez XXIII., kot francoski nuncij srečal z nekim ruskim diplomatom, ki je bil prav tako okrogel kot on, se je pošalil na svoj račun: “Gospod veleposlanik, nisva sicer iz iste župnije, vendar z ugodjem ugotavljam, da sva iz istega okrožja.”
Svetnik postaneš s svojim naporom
Svetost pogosto enačimo z moralno popolnostjo in si predstavljamo, da so jo svetniki dosegli z lastnim naporom. Vendar lahko, če se v trudu za svetost zanašamo zgolj nase, kaj hitro obupamo, ker nas ta naloga presega. Vir naše svetosti je Bog.
Mala Terezija je to izrazila s prispodobo stopnišča. Sama se je ob vznožju stopnišča, ki vodi v nebo, kot majhen otrok obrnila na Boga. Kako bi Oče lahko gledal svoje dete, ne da bi ga prišel iskat in mu pomagal pri vzpenjanju. Če se izročimo Božjemu usmiljenju, nam bo Bog pokazal pot do sebe.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 44.
Preberite še:
Marleen, ki so ji amputirali nogo: “Nič ni narobe, če sem drugačna”
Preberite še:
To so trendi poročnih oblek za leto 2020
Preberite še:
Ali vaša žena želi, da vse počneta skupaj? Drznite si reči ne
