Vse, kar si želimo, lahko dobimo v trenutku, razen zadovoljstva pri delu in globokih odnosov. Za to je potrebno veliko truda“So težko obvladljivi, očitajo jim miselnost, kot da jim vse pripada, da so narcisistični, vase zaverovani, neosredotočeni, leni …” je milenijce, skupino ljudi, rojeno po letu 1984, v oddaji Inside Quest predstavil Simon Sinek. Del razmišljanja britansko-ameriškega avtorja več knjig, motivacijskega govorca in organizacijskega svetovalca je prevedlo in s slovenskimi podnapisi opremilo društvo Operando. Video si je ogledalo že več kot 487.000 Slovencev.
Preberite še:
“Drugje je vedno boljše” – velika utvara milenijcev
Sinek pravi, da imajo milenijci veliko željo po opravljanju dela, ki jim bo dajalo smisel in kjer bodo pustili sled. Četudi so zadovoljene vse njihove potrebe in želje, pa še vedno niso srečni. V nadaljevanju problem milenijcev razdeli na štiri področja: starševstvo oz. vzgojo, tehnologijo, nepotrpežljivost in okolje.
Vzgoja
Po Sinekovem mnenju je preveč milenijcev odraščalo z napačnimi vzgojnimi metodami. “Ves čas so jim govorili, da so posebni, da imajo v življenju lahko vse, kar si želijo, samo zato, ker si to želijo. Nekateri so šli v naprednejše razrede, ne ker si zaslužijo, ampak ker so se starši pritožili. Dobivali so petice, ne ker bi jih zaslužili, ampak ker se učitelji niso želeli soočati s starši. Nekateri otroci so prejemali medalje za prisotnost. Dobili so medaljo, ker so prišli zadnji.” Prepričan je, da tak način razvrednoti nagrado za vse tiste, ki se resnično trudijo.
Preberite še:
Hej, duhovniki, ali želite, da se milenijci vrnemo v Cerkev?
Ko isti ljudje diplomirajo in se zaposlijo, spoznajo resnični svet. Ugotovijo, da niso posebni. “V trenutku je njihova celotna samopodoba zdrobljena. Tako imamo celotno generacijo, ki odrašča z nižjo samozavestjo kot prejšnja. In to ne po lastni krivdi, imeli so smolo.”
Tehnologija
V svetu Facebooka in Instagrama znamo postavljati filtre, “dobri smo v tem, da kažemo drugim, kako je življenje krasno, čeprav sem depresiven. Tako so vsi slišati močni in kot da jim je že vse jasno. Ampak v resnici je zelo malo žilavosti in večini ni jasno prav veliko.”
Uporaba mobilnega telefona in vključenost v socialna omrežja v nas sprošča dopamin. Dobro se namreč počutimo, ko dobimo sporočilo in preštevamo všečke. Dopamin je tista kemikalija, zaradi katere se počutimo dobro tudi takrat, ko pijemo ali kadimo. “Pri kajenju, pitju in igranju iger na srečo imamo starostne omejitve, nimamo pa omejitev pri socialnih omrežjih in telefonih.”
Preberite še:
6 ključnih veščin iz obdobja pred pametnimi telefoni, ki jih vaš otrok mora usvojiti
Če nimaš telefona, samo uživaš svet in tako se porajajo ideje. Nenehno preverjanje in sledenje tako ne pripelje do inovacij in idej. Ideje pridejo, ko nekaj vidiš in rečeš: Uh, mislim, da bi to lahko naredil.
V mladosti edina potrditev, ki jo potrebujemo, prihaja od staršev. Ko gremo skozi obdobje adolescence, pa potrebujemo potrditev naših vrstnikov. To starše sicer frustrira, a je hkrati izjemno pomembno za nas. Nekateri takrat “čisto po naključju odkrijejo alkohol in omamne učinke dopamina, ki jim pomaga soočati se s stresom in tesnobo pubertete. Na žalost se to vtisne v njihove možgane in do konca življenja se, ko so pod stresom, ne obračajo k osebi, ampak k steklenici.”
Preberite še:
Kaj se zgodi z mladostniki, ko uživajo alkohol?
Zaradi neomejenega dostopa do naprav in medijev, ki sprožajo dopamin, ogromno milenijcev ne zna več oblikovati globokih in pomenljivih odnosov, je prepričan Sinek. Priznavajo, da ne računajo na svoje prijatelje, se ne zanašajo nanje, z njimi se zabavajo, ampak tudi vedo, da jih bodo zamenjali s čim boljšim, če se pojavi. “Nimajo globokih odnosov, ker tega niso nikoli vadili, in, še slabše, nimajo ustreznih mehanizmov, da bi se soočali s stresom. Ko se ta v njihovem življenju pojavi, se ne obrnejo k človeku, temveč k napravam, k stvarem, ki ponujajo začasno olajšanje.”
Sinek pravi, da morajo biti stvari uravnotežene. “Če s prijatelji sediš pri večerji in pošiljaš sporočila nekomu, ki ga ni tam, je to problem. To je odvisnost. To, da ne moreš umakniti telefona, pomeni, da si zasvojen. Ko se zbudiš in preveriš svoj telefon, preden rečeš dobro jutro punci, fantu, si zasvojen. In kot vse zasvojenosti sčasoma uničijo odnose, terjajo čas, denar in poslabšajo življenje.”
Nepotrpežljivost
Živimo v svetu takojšnjega zadovoljstva. Vse, kar si želimo, lahko dobimo v trenutku, razen zadovoljstva pri delu in globokih odnosov. To zahteva več truda.
Mlada generacija se mora naučiti potrpežljivosti. Pot do stvari, ki so zares pomembne (kot so ljubezen, veselje, samozaupanje, veščine), zahteva veliko časa. Sinek pravi, da bodo tako skozi življenje šle cele generacije, ne da bi kadarkoli našle veselje.
Preberite še:
Vam gre nekdo na živce? Recite si ta stavek!
Okolje
Bolj kot dolgoročno življenje posameznika so v današnjem okolju pomembne številke in dobiček. Posledično posameznikom ne pomagamo graditi samozavesti, preseči izzivov digitalnega sveta, najti več ravnotežja in jih naučiti veščin sodelovanja. “Najslabše pri tem je, da mislijo, da so oni krivi. Krivijo sebe, mislijo, da so oni tisti, ki ne zmorejo, in to še poslabša stvar. Gre za pomanjkanje dobrega vodenja v tem svetu. To jih napeljuje, da tako čutijo.”
Sinek obžaluje, da družba in starši niso opravili boljšega dela. “Delati moramo bolj trdo, da najdemo poti in zgradimo njihovo samozavest, da najdemo načine, kako jih naučiti socialnih veščin, ki jim manjkajo.”
Preberite še:
Nekdanji huligan je našel Jezusa: “Postal sem pomemben”
Preberite še:
Sveta Ivana Molla – neuradna zavetnica samskih v tridesetih
Preberite še:
To je najstarejši videoposnetek papeža
