Sv. Hubert je zelo rad hodil na lov in sprva ni želel, da bi “dolgočasna” maša motila njegove nedeljske pustolovščineMnogim katoličanom se nedeljska maša zdi precej dolgočasna. Na površinski ravni se pravzaprav nič ne “dogaja” in vse skupaj ni prav nič zabavno. Sv. Hubert se je več let navdušeno strinjal s to izjavo in če je imel možnost, da se udeleži svete maše ali pa se odpravi na lov, z izbiro ni imel težav: vedno se je odločil za lov.
Prednost dal lovu. Dokler …
Hubert je bil tako zasvojen z lovom, da se je v gozd odpravil celo na veliki petek! Ko so se vsi drugi v cerkvi spominjali Jezusove žrtve na križu, je sv. Hubert že lovil svojo naslednjo trofejo.
Nato pa se je zgodilo tole:
Na veliki petek je bil v gozdu na lovu, ko je nenadoma zagledal čudovitega jelena, ki se mu je med rogovjem lesketal zlat križ. Hubert se je ves osupel ustavil, nato pa je, misleč, da gre za zablodo, svojega konja pognal proti jelenu; toda namesto da bi jelen poskušal zbežati, je obstal na mestu in se s prijaznimi, prosečimi očmi zazrl v Huberta, v lovčevih ušesih pa je zazvenel njegov glas: “Hubert, Hubert! Kako dolgo te bo tvoja strast do lova še odvračala od misli na zveličanje?” Hubert je s slabo vestjo razjahal konja, padel na obraz in zaklical: “Gospod, kaj naj storim?”
Začetek novega poglavja
Hubert je za nasvet prosil krajevnega škofa in v njegovem življenju se je začelo novo poglavje. Nikoli več ni zamudil nedeljske svete maše, ni se mu več zdela dolgočasna, temveč jo je videl kot sestavni del svoje poti k zveličanju.
Včasih morda res ne razumemo, kaj se dogaja med mašo, toda razumeti bi morali vsaj to, da jo je Bog ustanovil za naš duhovni blagor. Maša nas lahko spremeni na načine, ki jih sprva morda ne prepoznamo, toda sčasoma v svojem življenju začutimo njihov učinek.
Stara modrost pravi: “Več daš, več imaš.” Če se vam maša zdi dolgočasna, začnite o njej premišljevati malce drugače, potrudite se, da jo boste bolje razumeli, in vsako nedeljo svoje srce odprite Bogu.
Molite k sv. Hubertu in ga prosite za pomoč, da boste v maši zagledali lepoto, ki očem ni vedno vidna.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
