Svetnik iz 6. stoletja je dal svojim menihom izrecna navodila, naj po kosilu malce zadremajoAli ste že kdaj slišali za siesto? To je priljubljen običaj v špansko govorečih državah, pa tudi v drugih državah vzdolž sredozemske obale. Po kosilu si ljudje vzamejo krajši odmor in mnogi v tem času tudi malce zadremajo, nato pa nadaljujejo z opravljanjem vsakodnevnih dolžnosti.
Zanimivo je, da beseda siesta prihaja iz latinske besede sext, ki označuje “šesto uro” dneva, kar običajno pomeni okoli poldneva. Beseda sext se nanaša tudi na opoldansko molitev menihov, ki se sredi dneva za trenutek ustavijo pri svojih opravilih, da bi skupaj molili.
Preberite še:
Zakaj mora po besedah sv. Janeza Pavla II. delu vedno slediti počitek
Pomemben del življenja menihov
Ta navada opoldanske molitve in počitka sega vse do sv. Benedikta, meniha iz 6. stoletja, ki velja za revolucionarnega prenovitelja krščanskega meništva. V svojem Redovnem pravilu piše o potrebi menihov, da si po opoldanski molitvi in kosilu malce odpočijejo.
In ko vstanejo od mize po šesti uri, naj počijejo v svojih posteljah v popolni tišini; če pa bi morda kdo želel brati, naj s svojim početjem ne moti drugih.
Na splošno velja, da je bil popoldanski počitek osrednji del grško-rimskega življenja, vendar je bil dremež po kosilu šele s sv. Benediktom “predpisan” in je postal uradni del “pravila”.
Preberite še:
5 nasvetov za dober spanec, četudi kratek
Pozitivni učinki
V zadnjih nekaj letih zdravniki znova odkrivajo pozitivne telesne in duševne učinke popoldanskega dremeža, ki je v številnih sodobnih državah že začel izginjati zaradi opazne potrebe po čim boljšem izkoristku delovnega dne.
Sv. Benedikt je iz svojih izkušenj vedel, da popoldanski dremež koristi tako telesu kot duši, in menihi so na ta način lažje vztrajali pri sicer strogem urniku dela in molitve.
Če imate priložnost, da lahko po kosilu malce zadremate, se zahvalite sv. Benediktu in uživajte v popoldanskem počitku, saj se boste tako lažje pripravili na obveznosti, ki vas še čakajo tisti dan.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Moški in minimalizem: zakaj ga potrebujete in kako vam lahko izboljša življenje?
Preberite še:
Železna krona Langobardov: relikvija, s katero so kronali 47 svetih rimskih cesarjev
Preberite še:
S to molitvijo prosite Boga, naj blagoslovi vaše prijatelje
