Je slabo, če pustimo obveznosti za pozneje? Ali tudi vi vse delate v zadnjem trenutku? Poglejte prednosti in slabosti takega spoprijemanja z obveznostmiAli se pri pomembnih odločitvah nagibate k odlašanju? Se vam je že zgodilo, da z neko nalogo odlašate do zadnje minute? To, da odlašamo (to so lahko ure, dnevi, tedni ali leta), imenujemo odlašanje.
Nekateri odlašajo z učenjem za izpit vse do zadnjega dneva. Obstajajo tudi tisti, ki odlašajo s poroko: na čas, ko se bosta bolje spoznala, ko bosta imela prihranke in si bosta poroko lahko privoščila.
Preberite še:
Ne počnite ničesar. Opazujte in oblikujte svoje možgane!
Odlašanje pri vprašanjih, ki zahtevajo le krajši razmislek, ni sprejemljivo. Saj vendar ne bi odlašali, če bi vam sporočili, da ste zadeli na loteriji in morate to dokazati z loterijskim lističem, kajne?
“Bom pozneje”
Odlašanje je oblika lenobe: sedaj se ne počutim, da bi tole naredil, potem tega nočem storiti in zadnja stopnja – naredil bom nekoč v prihodnosti. Odlašanje nam pokriva hrbet, saj ne rečemo “tega ne bom storil”, ampak “to bom storil pozneje”.
Tudi izvor besede ga zelo dobro definira: izhaja iz latinskih besed pro in crastinus, kar pomeni za in jutri. Odlašanje je prepuščanje stvari za jutri. Ciceron v prvem stoletju pred našim štetjem govori o odlašanju, kar samo kaže na to, da pojem nikakor ni nov.
Preberite še:
Preprosta zdravila zoper lenobo
Zakaj je slabo odlašati?
Če pustimo obveznosti za prihodnji dan, pomeni, da bomo iskali pravi trenutek, da bomo razmišljali o tem, ali pa bomo preprosto naredili kaj drugega.
Ko z nečim odlašamo, prenehamo z delom, ki bi ga morali opravljati. To vedno pomeni, da ne izpolnjujemo svojih dolžnosti in se izmikamo odgovornostim.
Z odlašanjem človek postane vse bolj mehak in ne močan, vse preveč mu je udobno in ni več okreten. In kar je najhujše: sami sebe miselno zavajamo in naši možgani razvijejo argumente, s katerimi upravičijo vse te zamude. Sposobni smo se prepričati, da se bomo jutri bolje učili, da se bomo jutri bolj osredotočili na neko delo ali da bo poznejša poroka dejanje večje zrelosti. Verjamemo lastnim lažem.
Preberite še:
Biti neučinkoviti: lekcija, ki se je lahko naučimo od svete Marte
Je odlašanje dobro, ker mi omogoča bolj kakovostno življenje? Poglejmo, kaj pravi raziskava.
Leta 1997 sta raziskovalca Roy Baumeister in Dianne Tice s kalifornijske univerze San Diego (ZDA) opravila dve študiji z univerzitetnimi študenti. Njun cilj je bil preveriti, ali odlašanje vpliva na njihove ocene, zdravje in počutje.
Prva študija je bila narejena v prvem semestru študija. Študenti, ki so veliko odlašali, so imeli višje ocene in so bili boljšega zdravja.
V drugem delu študije, opravljenem v drugem semestru, ko se je bližal konec študija, pa so tisti, ki so odlašali, imeli več zdravstvenih težav: stres se je pri njih povečal bolj kot pri tistih, ki niso odlašali z učenjem.
Preberite še:
9 preizkušenih nasvetov za premagovanje lenobe
Primer je v celoti uporaben za naše življenje: ko je rok za neko nalogo daleč, nikomur ni mar za zadevo. Ko pa se rok nezadržno približa, je skrb tako velika, da lahko privede do nespečnosti, prevelikih skrbi in neugodnega vpliva na naše telo.
Je pri odlašanju vse negativno?
Obstaja le en primer, v katerem znanstvene študije govorijo o pozitivnih učinkih odlašanja. To so primeri, ko od nas neka naloga zahteva ustvarjalnost.
Če si vzamem čas za zamenjavo žarnice ali pranje perila, iz tega ne dobimo ničesar pozitivnega (še več, količina umazanih oblačil se lahko poveča!).
Po drugi strani pa nam odlašanje pri nalogah, kot je pisanje govora, daje možnost, da nam zunanji vplivi prinašajo ideje ali nas spomnijo, kaj moramo v govoru omeniti.
Preberite še:
“Bolj je moj planer zapolnjen, bolj uživam”
Kako naj odlašanje igra v našo korist?
Adam Grant, psiholog in profesor na Univerzi v Pensilvaniji, je leta 2016 izdal knjigo How Non-Conformists Move the World (Kako nekoformisti premikajo svet). V njej zatrjuje, da je pozitivno, če si pustimo čas, da se pojavijo boljše ideje od začetnih. Navaja tudi primere ustvarjalnega uspeha pri ljudeh, ki so odlašali. To jim je pomagalo, da so bili pri svojem končnem delu bolj kreativni.
Kaj naj naredim, če želim biti bolj kreativen in čim bolje opraviti svoje naloge, a na drugi strani ne smem spati na lovorikah in moram izpolnjevati svoje obveznosti?
Preberite še:
Sem ustvarjalna?
Lahko vam pomagajo tri preproste ideje:
- Na vidno mesto si zapišite rok, do katerega morate opraviti določeno obveznost. Dokazano je, da vsi racionaliziramo svoj čas, da neko nalogo opravimo ob koncu roka, ki smo si ga (ali so nam ga) zastavili. Zato si zabeležite rok in si vzemite čas, da ga izpolnite.
- Ločite, katere naloge potrebujejo čas za ustvarjalnost in katere naloge lahko opravite brez odlašanja. Izrazite kreativnost pri nalogi, ki jo resnično potrebuje, pri drugih nalogah pa se čim prej lotite dela.
- Izdelajte prvi osnutek in ga pustite, da “počiva”. Tako boste lenobo premagali v prvem trenutku, ravnali boste vestno in odlašanje bo le še izboljšalo končno delo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Vas Palčje, kjer ni palčkov, stoji pa cerkvica Svetega Miklavža
Preberite še:
Kaj je (in kaj ni) advent
Preberite še:
“Kaj se mi dogaja? Mislim na osebo, ki ni moj zakonec”
