Slovenec Rado L. Lenček (tudi Lencek), ki je od leta 1956 živel v ZDA, je bil eden od najbolj uglednih jezikoslovcev na svetuRado Ludovik Lenček, kot je bilo njegovo polno ime, je živel zelo popotniško življenje. Tako rekoč od rojstva. Rodil se je 3. oktobra 1921 v Mirni na Dolenjskem očetu Ludviku z Notranjske in materi Katarini, ki je bila Belokranjka iz Semiča.
Preberite še:
Slovenec, o katerem je Benedikt XVI. dejal, da je povsem prežet z Bogom
Dolenjska, Bela Krajina in bela Ljubljana
A otroštva ni preživljal na Dolenjskem, ampak v Beli krajini. Osnovnošolske klopi je namreč drgnil v Metliki. Nadaljnje znanje je iskal onkraj Gorjancev, v Novem mestu, kjer je leta 1940 maturiral.
Po Novem mestu ga je pot peljala v Ljubljano, kjer je med letoma 1940 in 1944 študiral slovanske jezike pri Rajku Nahtigalu, Franu Ramovšu in Francetu Kidriču na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Po drugi svetovni vojni odide v Italijo in STO
A ni se ustalil v slovenski prestolnici. Na njegovo usodo je tako kot na usodo številnih drugih vplivalo dogajanje v drugi svetovni vojni in vzpon komunizma.
Preberite še:
Revni pesnik, ki ga je dolgov rešil najbogatejši Slovenec
Leta 1945 je odšel v Italijo, od tod pa na Svobodno tržaško ozemlje (STO). STO je bilo med letoma 1947‒1954 ozemlje pod nadzorom Združenih narodov, ki je bilo razdeljeno na območje, ki so ga nadzorovali zahodni zavezniki, in območje, ki ga je nadzorovala Titova Jugoslavija.
Poroka in družina
Lenček je živel v območju, kjer so imeli glavno besedo zahodni zavezniki. V teh letih si je ustvaril tudi družino. Leta 1946 se je poročil z Nino Antonio Lovrenčič, ki jo je spoznal na študiju v Ljubljani.
Kmalu sta se jima rodili hčerki – starejša Biba in mlajša Lena. Poleg tega je Lenček na univerzi v Padovi leta 1946 in 1947 poglabljal svoje jezikoslovno znanje.
Preberite še:
Slovenec, ki je misijonaril v kitajščini
Na krovu letalonosilke v ZDA
Lenček je preživljal svojo družino kot profesor na slovenskih srednjih šolah v Gorici in Trstu, bil nekaj let tudi sodelavec na tržaškem radiju ter tudi urednik kulturnega biltena ameriške vladne agencije za informiranje, ki je delovala v Trstu.
A tudi Trst ni bilo mesto, kjer bi se Lenček dokončno ustalil. Zaradi politične in gospodarske negotovosti se je odločil za selitev v ZDA. Kot se spominja njegova hčerka Lena, so v ZDA pripotovali na krovu ameriške letalonosilke U.S.S. Independence.
Popotovanje po ZDA
Tudi v ZDA so se Lenčkovi pogosto selili. Najprej so bili v Chicagu, kjer je Lenček leta 1959 magistriral iz sodobnega jezikoslovja. Nato jih je pot vodila na sloviti Harvard, kjer je Lenček leta 1962 doktoriral iz slovanskih jezikov in književnosti. Njegova mentorja sta bila svetovno znana jezikoslovca Roman Jakobson in Horace G. Lunt.
Preberite še:
Slovenec, ki že več kot 50 let raziskuje ledenike Antarktike in Andov
Naslednja postaja Lenčkovih je bilo mesto Urbana v Illinoisu, kjer je Lenček med letoma 1962 in 1965 predaval na tamkajšnji univerzi. Naslednja stopnica v Lenčkovi karieri pa je bila Columbia University v New Yorku.
Ustalitev v New Yorku
V New Yorku se je Lenček dokončno ustalil. Na Columbia University, kjer je bila njegova žena Nina knjižničarka, je na koncu postal celo zaslužni profesor. Upokojil se je leta 1982. V svoji znanstveni karieri je objavljal članke v vodilnih ameriških slavističnih revijah.
Po njegovi zaslugi se je slovenistika v ZDA uveljavila kot samostojna znanstvena veda. Ustanovil je tudi Društvo za slovenske študije (Society for Slovene Studies) in bil njegov prvi predsednik.
Preberite še:
To je bil prvi Slovenec v Ameriki
Leta 1989 se mu odprejo vrata domovine
Na koncu je začel dobivati tudi priznanja v svoji domovini. Leta 1989 je tako postal častni član Slavističnega društva Slovenije. Od leta 1991 do smrti je bil zunanji dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), leta 1995 pa je dobil častno priznanje Ambasadorja Republike Slovenije v znanosti. Umrl je 27. januarja 2005 v New Yorku.
Njegova starejša hčerka Biba, ki je slikarka, še vedno živi v New Yorku, njegova mlajša hčerka Lena, ki je prav tako jezikoslovka, pa je profesorica ruskega jezika in humanističnih študij na kolidžu Reed v ameriški zvezni državi Oregon. Ima hčerko Bianco Bosker, ki se v New Yorku ukvarja z novinarstvom in pisateljevanjem.
Preberite še:
Navdih za van Goghova manj znana religiozna dela so bila nekatera velika umetniška dela
Preberite še:
Zakaj je dobro biti vljuden
Preberite še:
15 poljubčkov za dober dan. Pogovor z mamo petnajstih otrok in … vdovo
