Kakšna je prava molitev? Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? Ali obstaja kakšen “recept” za dobro molitev? Odgovore na ta vprašanja razkriva Boštjan Hari Boštjan Hari je magister teologije. Vodi različne seminarje za duhovno rast in notranje ozdravljenje ter deluje v okviru zavoda Kerigma. Je avtor knjige Božja ljubezen odpušča in ozdravlja, ki bo februarja izšla v ponatisu.
Učili smo se, da je molitev pogovor z Bogom. Nekateri pravijo, da molijo rožni venec, spet drugi, da ne molijo, ampak Boga raje poiščejo v naravi … Ali sploh obstaja definicija molitve?
Molitev je pogovor z Bogom, če poteka dvosmerna komunikacija. Če mu govorim le jaz in ga ne poslušam, med nama ni pogovora, ampak monolog. Molitev je obrnitev od sebe k Bogu in preusmeritev pozornosti Nanj. Če tega ni, je molitev le izgovarjanje besed.
Preberite še:
Molitev ob začetku novega leta
Pot molitve je v tem, da se pozornost preusmerja na Boga; kolikor več pozornosti je na Njem, večji in hitrejši bodo učinki v našem življenju. V krščanstvu obstaja “pravilo”, ki se glasi: “Bolj kot je človek v molitvi pozoren nase, manj pozna sebe. Bolj ko je pozoren na Boga, večje učinke dosega, saj tako spoznava sebe.”
To je neizogibno. Mnogi ljudje med molitvijo mislijo le nase. A način molitve jih ne spreminja. Ostajajo ves čas enaki in se v svoji duhovni rasti ne premaknejo niti za centimeter.
Preberite še:
Kratka molitev, s katero lahko začnete svoj dan z Bogom
Danes najdemo najrazličnejše oblike in tehnike molitve ali meditacije. Kako lahko prepoznamo, katera je skladna s krščanstvom?
Krščanska je tista, ki je naravnana na Kristusa, na Troedinega Boga. Je tista, ki je usmerjena Nanj, ki vstopa v odnos z Njim. Ko govorim jaz, posluša On, ko govori On, poslušam jaz. Slednjega krvavo manjka. Malo katoličanov posluša Boga, ki nam najbolj očitno govori po Svetem pismu.
Bog si želi, da bi ga spoznavali. Nikogar pa ne moremo spoznavati, če se z njim ne družimo in ga ne poslušamo. Imamo le neko mnenje ali vtis o njem. Zaradi nepoznavanja Božjih besed imamo mnogi katoličani napačno oz. površno podobo o Bogu. Opažam, da večina katoličanov sploh ne vé, katera oblika molitve prinaša največ koristi in sadov. To je premišljevalna molitev ali krščanska meditacija.
Preberite še:
Molitev pred obhajilom, ko vaša duša potrebuje osvežitev
In kakšna je premišljevalna molitev?
Premišljevalna molitev nas sili, da od sebe prehajamo k Bogu. Kdor pozorno premišljuje o Jezusovem življenju in njegovih besedah, ga vedno bolj spoznava. Če jih potem prenese v konkretno življenje, je kot dobra zemlja, ki zagotovo rojeva sadove v življenju. To pomeni, da je v njem več miru, ljubezni, radosti, samoobvladanja, potrpežljivosti … Le kdo si ne želi imeti več tega v svojem življenju?
Obstajajo mnoge duhovne tehnike, ki obljubljajo duhovno in osebnostno rast. Vendar človek ne more celostno rasti v življenju, če ne spoznava Boga po Jezusu, kajti le spoznavanje in posnemanje Jezusa je najboljša pot za človeka. Jezus ni le Učitelj, ampak tudi Odrešenik – ima moč, da me spreminja in ozdravlja.
Molitev me mora spreminjati v boljšega človeka, v Kristusovo podobo. Če me ne, moram način molitve spremeniti.
Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? In kako naj molimo, da nas bo Bog uslišal?
Če pozorno beremo Sveto pismo, vidimo, da si Jezus želi, da v prošnjah vztrajamo, prosimo z zaupanjem in že s pričakovanjem v uslišanje. Jezus navaja za to tudi določene “pogoje”. Na primer: “Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.” Da bi bili uslišani, nas vabi, da te “pogoje” spolnjujemo.
Preberite še:
A molitev za duše v vicah sploh kaj “nuca”?
Jezus nam je tudi povedal, kaj naj bo naša glavna skrb: da iščemo najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse drugo nam bo navrženo. To je tudi temelj dobre molitve.
Dogaja se, da nas Bog ne usliši, kljub temu da si prizadevamo za “spolnjevanje” njegovih pogojev. To je znamenje, da še ni čas za uslišanje, kajti On vsakega usliši ob svojem času. Ali pa nas nikoli ne bo uslišal, ker to ne bi bilo najboljše za nas.
Preberite še:
Učinkovita molitev v le šestih besedah
Mnogim ljudem se zdi molitev naporna in dolgočasna. Je molitev lahko tudi radostna in vesela?
Seveda, ker se med molitvijo vrtijo okrog sebe, svojih problemov, skrbi, želja … in ne okrog Boga. Normalno je, da je taka molitev naporna in dolgočasna, saj ne prinaša nobenih sadov, učinkov, miru, tolažbe … V takšni molitvi Bog običajno sploh ni navzoč, saj je srce oddaljeno od Njega, čeprav je na molivčevih ustnicah.
V molitvi lahko doživljamo radost. Več ko je v nas drže hvaležnosti in zavedanja, da vsaka dobra stvar prihaja od Boga, da ni naključje ali samoumevno, kar se nam je zgodilo, več bo v nas zahvaljevalne molitve. S takšnim načinom vstopamo v Božjo bližino, kjer je radost.
Preberite še:
Ritem srca 2019: “Ohranimo vzdušje današnjega večera tudi takrat, ko nam bo težko”
Tu je še slavljenje, kjer slavimo in častimo dobrega Boga. Bolj ko mislimo na Boga in delujemo po Njegovih besedah, bolj ostajamo v Njegovi prisotnosti.
Kaj storiti, ko naša molitev ni uslišana, npr. ko bolezen napreduje, naš bližnji umre … Običajen odziv je takrat jeza in zamera Bogu, kar je s človeškega vidika povsem razumljivo. Pa je to primerna reakcija?
Vse te “negativne” reakcije izhajajo iz nezaupanja v Božjo previdnost in dobroto, nepoznavanja Boga, pa tudi zaradi naše miselnosti, nevere v posmrtno življenje itd. Govorimo na primer, kaj vse je nekdo zamudil, ker je umrl mlad (v bistvu je bil obvarovan mnogih skušnjav in preizkušenj).
Vse to v nas sproža mnoge jezne in frustrirane odzive. A sv. Pavel nam pravi: “Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.” Če resnično ljubimo Boga, verujemo, da nam vse pripomore k dobremu, in to tudi počasi dojemamo.
Preberite še:
557 dni ujetnik islamskih skrajnežev: “Najbolj dragocena stvar je biti z Bogom”
“Ljudje so bolni, resnično trpijo, nimajo hrane za preživetje … Jaz pa molim, da me ne bi ujel dež na poti v službo.” Se sploh sme moliti za tako majhne, nepomembne reči?
Seveda se sme moliti. Bog je dobri Oče in si želi, da se Nanj obračamo kot majhni otroci, tudi za najbolj banalne reči. On želi biti konkretno navzoč v vsakem trenutku našega življenja, vanj se želi vmeša(va)ti. Komaj čaka, da ga pokličemo v naše, tudi banalne situacije in jih delimo z Njim kot z najbolj zaupnim prijateljem. Njemu nikoli ne težimo, ves čas nam je na razpolago.
Kakšen je vaš osebni odnos do molitve? Lahko podate bralcem kakšen primer vaše (uslišane ali neuslišane) molitve?
Uslišanih molitev je bilo veliko. Ob nepričakovani smrti enega od bližnjih sem čutil, da je moje srce ranjeno, zlomljeno, kar je nekaj povsem normalnega. Po nekaj dnevih od smrti sem se ulegel na posteljo. V telesu sem čutil utrujenost in čustveno izčrpanost, gledal sem proti stropu in svojo pozornost usmeril na Jezusa. Naenkrat mi je na misel prišel stavek iz Svetega pisma: “Bog ozdravlja strte v srcu in obvezuje njihove rane.”
Preberite še:
Molitev patra Pija, ki izžene strah, tudi strah pred smrtjo
Jezusu sem rekel: “Jezus, moje srce je strto in ranjeno. Prosim te, usmili se me in ga ozdravi.” Nekajkrat sem to ponovil in v telesu začutil, da se iz predela želodca dviguje žalost. Solze so začele teči, jaz pa sem ponavljal zgornje besede. Molil sem z resnično ponižnim srcem.
Po približno desetih minutah sem začutil silovito olajšanje. Presenečen sem bil, da ni več bolečine, ko sem pomislil na to osebo. Od tedaj ne čutim več nobene bolečine ob spominu nanjo. To se mi je zdelo resnično čudežno ozdravljenje, kako hitro in močno je Bog posegel v mojo bolečino ter jo popolnoma ozdravil.
Preberite še:
4 nasveti za boljše spanje otrok (in staršev)
Preberite še:
Želim biti srečen in tako se tudi soočam z življenjem
Preberite še:
Zakonsko ognjišče – kako v zvezi ohraniti iskrico?
