“Vedno potujem sama, z nahrbtnikom, brez načrtov, pot načrtujem iz dneva v dan”

Ženska ženski – novinarka in redaktorica na Televiziji Slovenija Milena KeržičDelo Milene Keržič je tesno povezano s televizijo. Kot novinarka in redaktorica v uredništvu verskih oddaj na Televiziji Slovenija redno pripravlja prispevke za oddaji Obzorja duha in Duhovni utrip. Občasno pripravi kakšno monotematsko ali dokumentarno oddajo ter sodeluje pri oddaji Sveto in svet, nekajkrat na leto pa prevzame redaktorstvo prenosov prazničnih bogoslužij.

Preberite še:
“Redovnica ali televizijska voditeljica. Sem ista oseba. Sem Romana”

V prostem času rada prebere kakšno knjigo, se odpravi v naravo, hribe, kjer si napolni baterije. Veliko ji pomeni glasba. Skoraj 25 let je bila članica Društva Consortium musicum, s katerim so poustvarjali velika vokalna ter vokalno-inštrumentalna dela tako slovenske kot tuje glasbene zakladnice.

Velika Milenina ljubezen so potovanja. Pot jo je že pred leti zanesla tudi iz Evrope, v Azijo, Afriko, Srednjo Ameriko … Tam so se ji odprla nova obzorja, zato vsako leto, če je le mogoče, odkriva nove dežele.

Preberite še:
Potovanje z majhnimi otroki? Zakaj pa ne!

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Glede na to, da nisem jutranji tip, je to vsekakor bujenje brez budilke. Po drugi strani pa se mi zdi, da je nekaj najlepšega sončni vzhod, ki ga žal doživim le redko, pa takrat bolj doživeto. Žal je pa kombinacija obojega (vsaj pri meni) skoraj nemogoča.

2. Biti urejena je za vas pomembno, ker …
… se tako bolje počutim.

Se mi pa že od nekdaj zdi zelo zanimivo, kako držita oba slovenska pregovora, tako “Obleka naredi človeka”, kakor tudi “Obleka ne naredi človeka”.

Preberite še:
To je barva leta 2020

3. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
V naravi, kjer najdem mir, sprostitev, tišino, Božjo bližino … pa naj bo to morje – kakšna osamljena plaža, ko daleč naokrog ni nikogar, ali gore, ko pogled seže v neskončnost …

Prav posebna izkušnja pa so zagotovo nekajdnevne duhovne vaje v tišini v povezavi s čudovito naravo.

Preberite še:
V Božje kraljestvo se pride z naporom

4. Delo v novinarstvu, zlasti na televiziji, je lahko zelo stresno. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite stvarem, ki vam veliko pomenijo?
Vzeti si je treba čas. Mislim, da je zelo pomembno, da si človek vzame čas zase in za stvari, ki mu veliko pomenijo. Kljub izgovorom, da ni časa. Čas se vedno najde.

Res je, da novinarji delo nosimo s seboj, saj o določeni vsebini premišljuješ ves dan in delavnik se v glavi po osmih urah ne konča. Včasih dobiš dobro idejo tik pred spanjem, ali pod tušem, ali v naravi … Moram pa priznati, da imam to srečo, da mi delo, ki ga opravljam, ni v breme, ampak v zadovoljstvo.

Preberite še:
Biti neučinkoviti: lekcija, ki se je lahko naučimo od svete Marte

5. Pred kratkim smo si lahko ogledali dokumentarni feljton Pot do presežnega, ki je po vašem scenariju nastal ob 100-letnici Teološke fakultete. Na kakšne načine je vas oblikoval študij na tej fakulteti?
Študij na Teološki fakulteti mi je dal neko širino in dobro popotnico za življenje. Dal mi je trden temelj za delo, ki ga trenutno opravljam. Kombinacija teologije, filozofije, psihologije in drugih predmetov da študentu globlji vpogled v človeško naravo, v duhovno razsežnost življenja.

Tudi odnosi na Teološki fakulteti so bili v času mojega študija zelo prijetni in domači. Tako med samimi študenti kot tudi med študenti in profesorji. In prav ta dialog je tudi osnova za spoštovanje enako ali drugače mislečega, pa tudi za ekumenski in medverski dialog.

Vesela sem, da sem dobila priložnost dokumentarnega feljtona, da sem se na nek način lahko vrnila v čase študija in se z njim nekako zahvalila za vse lepe trenutke, ki sem jih preživela na Teološki fakulteti.

Preberite še:
“Vse mame v župniji so boljše katehistinje kot jaz”

6. V službi ste imeli naporen dan – nosite delo in težave domov? Kako se temu izognete?
Žal se temu ne znam izogniti in tako delo, težave nosim tudi domov. Domov pa nosim tudi lepe dogodke, doživetja, veselje, pozitivne izkušnje …

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
To je vsekakor povezano s potovanji. Ko vidiš, kako pomembne so že majhne stvari, ki se ti zdijo samoumevne, dokler jih imaš. Na primer požirek vode. Ko ti zmanjka vode in ni priložnosti, da bi samo odprl pipo in bi pritekla voda. In koliko ljudi danes nima vode oz. potrebujejo več ur, da pridejo do prvega vodnjaka ali izvira.

Že pred skoraj desetletjem in pol sem se na pot prvič odpravila sama in prvič v Afriko. Od takrat skoraj vedno potujem sama, z nahrbtnikom, brez načrtov, pot načrtujem iz dneva v dan. In tako vsako potovanje predstavlja posebno preizkušnjo, polno različnih izzivov.

Potovanja učijo potrpežljivosti, srčnosti, dialoga, samostojnosti, iznajdljivosti … Všeč mi je kirgiški pregovor, ki pravi: “Modrec ni tisti, ki je živel dolgo, ampak tisti, ki je prepotoval mnogo.”

Preberite še:
Umetnina, ki je v vsej zgodovini največ prepotovala

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Bolj kot misel je to glasba, pa naj bo etno, klasika, rock – odvisno od trenutne situacije. Ali pa prijazen nasmeh. Misel, ki me dvigne, ko sem pred kakšno preizkušnjo ali izzivom, pa je: “Vse premorem v Njem, ki mi daje moč.” (Flp 4,13)

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Kakšen dober film ali knjiga, skodelica čaja in tik pred spanjem molitev.

10. Biti ženska je lepo, ker …
… kot pravi asirski izrek: “Kar lahko naredi ženska, ne morejo niti voli s plugom.”

 

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.