Najbolj ganljiva skulptura katoliške umetnosti ima zelo zanimivo zgodovinoMed vsemi izjemnimi skulpturami, ki jih je dokončal Michelangelo, je Pietà verjetno tisto delo, ki je za katoličane najdražja. Mrtvi Jezus je upodobljen v pozi zapuščanja duha v naročju angelske Marije.
Preberite še:
Umetnina, ki je v vsej zgodovini največ prepotovala
Celotna kompozicija izzove globok občutek žalosti, ki simbolizira samo vrlino, po kateri je imenovana (usmiljenje, sočutje). Veliko katoličanov morda ne ve, da so umetnino leta 1964 odnesli v New York in da je skulpturo leta 1972 skoraj uničil vandal. Predstavljamo vam manj znana dejstva o enem najbolj ganljivih del katoliške umetnosti.
Izdelavo je naročil francoski kardinal
Francoski kardinal Jean de Billheres si je želel “najlepše marmorno delo v Rimu”, ki bi krasilo njegovo grobnico. Naročilo je zaupal 24-letnemu Michelangelu. De Billheres si je izbral temo, ki je bila takrat priljubljena v severnoevropski umetnosti: Marijo, ki je jokala nad svojim mrtvim sinom v trenutku, ko so ga spustili s križa.
Verjetno je bilo to Michelangelovo prvo kiparsko delo, kjer so človeška čustva igrala tako osrednjo vlogo, v nasprotju z nekaterimi drugimi mojstrovinami, vključno z Davidom, kjer so ljudje predstavljeni v bolj odmaknjeni pozi. Končni rezultat je bil ganljivo delo, ki je dejansko postalo najlepše marmorno delo v Rimu, kot je zahteval njegov naročnik.
Preberite še:
Navdih za van Goghova manj znana religiozna dela so bila nekatera velika umetniška dela
Pietà je edini Michelangelov kip, ki ga je podpisal
Pietà ni samo najslavnejša Michelangelova skulptura, ampak je tudi edina, ki jo je ta mojster podpisal. Ob podrobnem ogledu Marijinega oblačila lahko obiskovalci tik pod prsmi vidijo vrezano umetnikovo ime. Kot je pojasnil umetnostni zgodovinar Giorgio Vasari, se je Michelangelo odločil, da bo svoje delo podpisal, potem ko je slišal mimoidoče, ki so kip pripisovali drugemu kiparju. Neke noči se je Michelangelo prikazal z lučjo in dletom ter dokončno poskrbel za to, da nihče nikoli več ne bi podvomil v njegovo resnično avtorstvo.
Preberite še:
Slikarska umetnina redovnice razstavljena po pol tisočletja
Izklesano je bilo iz enega samega kosa marmorja iz Carrare
Veličastna Pietà, ki meri 174 centimetrov v višino in 195 centimetrov v širino, je bila izklesana iz enega samega kosa belega in modrega marmorja iz znamenitih jam pri mestu Carrara v Toskani. Marmorni blok je bil izvlečen z globokim rezom v marmornati jami, vanjo so pozneje vstavili kovinska dleta.
200 let po nastanku je bila premaknjena v Baziliko sv. Petra
Prvih 200 let je bil kipov dom kapela svete Petronille, mavzolej blizu Bazilike svetega Petra, ki ga je kardinal de Billheres izbral za svoje zadnje počivališče. Leta 1699 so ga preselili na trenutno lokacijo v Baziliki svetega Petra.
Preberite še:
Veste, katera je najstarejša rimska bazilika?
Leta 1964 so jo odnesli v New York
Ameriški kardinal Francis Joseph Spellman je papeža Janeza XXIII. prosil, da bi bila Pietà razstavljena v okviru newyorškega svetovnega sejma 1964–1965. Vatikan se je strinjal, za upravljanje logistike s kipom je imenoval Edwarda M. Kinneyja, direktorja službe za nabavo in odpremo katoliške pomoči. Na tisoče Američanov in obiskovalcev sejma si je tako lahko iz prve roke ogledalo kip, varno nameščen za masivno pregrado iz pleksi stekla, ki je tehtala več kot 2200 kilogramov.
Preberite še:
Je to lahko še vedno fotografija stoletja ali je preveč škandalozna?
Kritiki so Marijo označili za premlado
Ko je bil kip leta 1499 dokončan, so kritiki ugotovili, da je Marija videti zelo elegantno, a preveč mlada za žensko, ki je bila mama 33-letnega moškega. Michelangelo je v svoji biografiji zagovarjal svojo izbiro oblikovanja: “Ali ne veste, da čiste ženske ostanejo mlade dlje časa, veliko bolj kot tiste, ki niso čiste? Koliko bolj v primeru Device, ki nikoli ni doživela nobene perverzne želje, ki bi lahko spremenila njeno telo?”
Kip je bil skorajda uničen
Na binkoštno nedeljo leta 1972 je psihično neuravnovešen moški preskočil varnostne ograje in kip večkrat udaril s kladivom, medtem ko je vpil: “Jaz sem Jezus Kristus. Vstal sem od mrtvih!” Preden so ga varnostniki ustavili, mu je uspelo kipu zadati 15 udarcev. Podobi Marije je polomil levo roko, konico nosu ter obraz. Takoj po dogodku so kip brezhibno obnovili.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Kako otrokom povedati, da ne bodo dobili sestrice, ker je mama imela splav
Preberite še:
Katoliški glasbenik, ki je olajšal branje slepim
Preberite še:
Tega sem se naučila, ko sta se “spičili” moji najstnici
