Ljubitelji harmonike in Slakove glasbe, Pavčkovih verzov, čebel, štrukljev ali motorjev – Mirna Peč je pravi kraj za vas“Nekje na Dolenjskem so kraji …” je v pesmi zapisal Tone Pavček, rojak Mirne Peči, ki jo danes predstavljamo. Mirna Peč je kraj treh dolin in se razprostira na levem bregu reke Temenice, med Trebnjim in Novim mestom.
Kraj se prvič omenja leta 1228 z imenom Medena Peč, ljudsko izročilo pa pravi, da sta se nekega večera na krušni peči prepirala hlapec in dekla, zato je gospodar dejal: “Mir na pêč!” Spet drugi razlagajo, da so v pečini v Zijalu bivale divje čebele. Imele naj bi precej medu, a ker nihče ni mogel ponj, se je ta razlival po skalah v reko in tako je dolina dobila ime Medna Peč.
Preberite še:
Kdo je bil skrivnostni čudodelnik s Primskovega
Cerkev Sv. Kancijana
V središču stoji cerkev Sv. Kancijana in tovarišev. Pražupnijo so med letoma 1131 in 1161 ustanovili oglejski patriarhi, župnija pa je bila prvič omenjena leta 1296 v papeškem desetinskem seznamu. 197 let pozneje je bila priključena novoustanovljenemu kapitlju v Novem mestu. Od prvotne stavbe cerkve, ki je prvič omenjena leta 1433, sta se do danes ohranila le poznogotski prezbiterij in spodnji del zvonika. Današnjo podobo cerkve je zasnoval arhitekt Josip Vancaš, gradili so jo med letoma 1914 in 1917.
Okoli srednjeveške cerkvene stavbe je bil kmalu po letu 1500 pozidan protiturški tabor, temelje in ostanke obrambnega stolpa so z arheološkimi izkopavanji ob temeljiti ureditvi okolice cerkve odkrili leta 2016. Zahodno od cerkve so odkrili tudi slovansko grobišče.
Preberite še:
Vas Palčje, kjer ni palčkov, stoji pa cerkvica Svetega Miklavža
Dežela harmonike in Lojzeta Slaka
Več kot 16.700 obiskovalcev si je od leta 2018 ogledalo Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, ki je zaživel v prostorih nekdanje osnovne šole.
Osrednji prostor ima obliko dvorane, v katerem je postavljen oder. Na njem lahko obiskovalci ob glasbeni spremljavi zapojejo in na harmoniko zaigrajo katero od Slakovih skladb. Pri tem jih snema kamera, posnetek pa prejmejo na svoj elektronski naslov. Gre za tako imenovan “harmonika šov”, kar muzej uvršča med redke muzeje v Sloveniji, v katerem se poje in igra.
Preberite še:
Monika Avsenik: “Vedno bolj spoznavam veličino atove glasbe”
Preberite še:
Znanstveniki dokazali, da obisk muzeja ali galerije podaljša življenje
Pregledno in podrobno je predstavljena glasbenikova življenjska in ustvarjalna pot. Lojze Slak se je rodil v vasi Jordankal. Večino mladosti je preživel pri stari mami na Malem Kalu, kjer je spoznal diatonično harmoniko, s katero sta postala nerazdružljiva. Imel je absolutni posluh in je glasbilo obvladal do potankosti. Za boljše izražanje je iznašel in ji dodal poseben gumb, znan kot Slakov gumb, s katerim je pomembno prispeval k razvoju diatonične harmonike.
Med ogledom muzeja lahko na več mestih poslušate Slakovo glasbo in si ogledate posnetke z njegovih nastopov. Občudujete lahko steno s ploščami in drugimi priznanji, ki jih je prejel. Zraven so originalne Slakove harmonike, ogledate pa si lahko tudi glasbenikovo vadbeno sobo, ki so jo prinesli iz Slakove hiše v Šentvidu pri Ljubljani.
Na Malem Kalu stoji spomenik Lojzeta Slaka. Do njega vas bo popeljalo 37 okroglih betonskih tlakovcev, ki so razporejeni tako kot tipke na diatonični harmoniki, dodan pa je Slakov gumb.
Preberite še:
Katoliški glasbenik, ki je olajšal branje slepim
Čebelji svet
V muzeju se nahaja velik interaktivni paviljon Čebelji svet, ki je prepotoval različne konce sveta. Otroci bodo verjetno najbolj navdušeni nad pravim čebeljim panjem, pri katerem bodo lahko občudovali in si lažje predstavljali delo in življenje marljivih čebel, s pomočjo posebnih očal pa bodo lahko celo “leteli po čebelje”.
Tri čebele, ki simbolizirajo delovne ljudi treh dolin Mirne Peči, so upodobljene na občinskem grbu.
Preberite še:
“Po marsičem bi se tudi mi lahko zgledovali po čebelah”
Mojster verzov Tone Pavček
V vasi Šentjurij se je rodil pesnik, esejist, prevajalec in urednik Tone Pavček. Čeprav so ga po prvem razredu prešolali v ljubljansko Marijanišče, se je v domači kraj vedno rad vračal. V literarno zgodovino se je vpisal leta 1953 kot soavtor zbirke Pesmi štirih. 8. maja 1989 je na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral Majniško deklaracijo z zahtevo po suvereni državi slovenskega naroda.
Kamniti steber spomenika Tonetu Pavčku pri cerkvici v Šentjuriju simbolizira njegovo pokončno življenjsko držo. Ob njem je v obliki potke do bližnje lipe položenih 42 betonskih tlakovcev – toliko, kot je objavljenih njegovih del.
Prav tako v Šentjuriju si lahko po predhodnem dogovoru ogledate ogledate Pavčkov dom, v katerem se nahaja spominska zbirka Toneta Pavčka. Na ogled so postavljene zbirke njegovih slik, knjig in nekaj njegovih predmetov.
Preberite še:
Igor Saksida – profesor, ki je postal raper
Za ljubitelje hoje in narave
Ljubitelji hoje se lahko povzpnete na Golobinjek, z vinogradi, sadovnjaki in zidanicami obdan grič. Tam na 461 metrih nadmorske višine stoji cerkvica sv. Uršule. Z vrha je čudovit razgled na spodnji del mirnopeške doline, gričevnat in hribovit svet na severu in Gorjance na jugu. Manj kot uro trajajoča pot je primerna tudi za mlajše otroke.
Druga možnost za sprostitev je Zijalo, kjer pride reka Temenica drugič na plano. Območje je zavarovano kot naravni spomenik. Pod 35 metrov visoko skalno pečino je visokovodni bruhalnik oziroma Vodna jama. V bližini sta še dve jami, Fantovska luknja in Ajdovska jama. Najmlajše bo na desnem bregu Temenice pritegnilo mogočno ogrodje nekdanjega mlina.
Preberite še:
Mlinarjeva hči, ki je kar osemnajstkrat videla Marijo!
V hrib sv. Ane nad Zijalom naj bi pogosto udarile strele, ker naj bi bilo tam zakopano zlato tele. Vsakdo, ki ga je skušal najti, je doživel kup neprijetnosti – od tega, da so se mu prikazovale pošasti in je zblaznel, do tega, da je umrl v nepojasnjenih okoliščinah.
To pa še ni vse …
Tamkajšnje turistično društvo vsako leto pripravlja pohod po Poti Slakove in Pavčkove mladosti. Na velikonočni ponedeljek se v Mirni Peči na blagoslovu zbere več tisoč motoristov. V Mirni Peči se nahaja karmeličanski samostan. Ljubitelji štrukljev pa ste vsako leto dobrodošli na razstavo in tekmovanje v ocenjevanju štrukljev.
Preberite še:
Tega sem se naučila, ko sta se “spičili” moji najstnici
Preberite še:
Kako otrokom povedati, da ne bodo dobili sestrice, ker je mama imela splav
Preberite še:
Katoliški glasbenik, ki je olajšal branje slepim
