Z grenkobo opazujem, kako se obnašajo ljudje na internetu. Pri tem nimam v mislih sovražnega govora, ampak avtentičnost in iskrenost. Kaj to sploh pomeni in zakaj se moj psihoterapevtski jaz z njo ne more sprijazniti?“Raje kot prijazna sem iskrena.” Razumem, kaj se skriva v pomenu tega stavka. Iskrenost je nedvomno vrednota. Dodala pa bi: osredotočena nase. Prav to mi pri tem ni všeč. Želim si biti iskrena, zato da bi drugi spoznali to, kaj mislim o neki temi, kako se počutim, kaj mi je pomembno. V tako imenovani iskrenosti (kot nasprotje temu, da si prijazen) ni prostora za sprejem drugačnosti, za umik od svojega “jaz vem bolje.”
Preberite še:
Iskrena in brez dlake na jeziku: Ne smemo si lagati, da je vse lepo in fajn
Iskrenost ni nujno resnica
Zelo pogosto se srečam s takšnimi trditvami: Jaz preprosto govorim resnico; Zdaj ti bom povedal/a, kar si resnično mislim o tebi. Žal moram razočarati vse tiste, ki včasih uporabljate takšne trditve.
Tu je tudi dejstvo. Če o drugi osebi nekaj mislimo, ni nujno, da je to res. Zdi se mi, da prav s tem govorjenjem resnice nekateri opravičujejo svoj hladen, ravnodušen in včasih preprosto zelo neprijazen ton.
Preberite še:
Resnični pred Bogom in pred seboj
Manjkajoča vez iskrenosti
Spodbujam vas k preprosti stvari: preden komu poveste kaj iskrenega, se vprašajte, kako to izraziti, da s tem ne bi prizadeli druge osebe. Sumim, da obstaja čisto razumen protiargument: “Ampak zakaj sem jaz odgovoren za občutke drugih ljudi? Saj so vendar odrasli, sprejmejo komentar in naj se s tem znajdejo sami.” Priznam: to sem si sama mislila kar nekaj časa in na žalost nisem zaradi svoje “iskrenosti” nikoli dosegla tega, kar sem hotela in najpogosteje je šlo preprosto za to, da bi pač nekaj rekla.
Začela sem opažati, da če imam bolj v mislih drugo osebo in poskušam problem razumeti z njene perspektive, najdem precej lepše besede, ki prav tako izražajo moje misli, s tem pa so tudi bolje sprejete. Včasih se zgodi, da je druga oseba kljub najplemenitejšim nameram užaljena. Takrat se je treba odločiti, kaj je bolj pomembno za odnos.
Preberite še:
Najin otrok ves čas pozablja svoje stvari. Naj mu poveva, kar mu gre?
Kaj gradi dober odnos?
V spomin si prikličite vam ljube osebe in situacije, v katerih se počutite popolnoma udobno. Večina izmed nas ima rada osebe, ki so prijazne, simpatične in se dobro počutijo v situacijah, ki so prijetne. To ni nič novega. Zakaj potem tako trmasto zahtevamo iskrenost?
To je zahteva, ki sama po sebi ni slaba, ampak pri njej manjka zelo pomemben element, brez katerega je – po mojem mnenju – iskrenost nepoštena, in sicer empatija.
Preberite še:
Ste zelo empatični? To ima dobre in slabe plati
Iskrenost skupaj z empatijo daje točno to, kar je bistvo odnosov. Iskrena komunikacija je lahko hkrati empatična. Lahko izraža to, kar o neki situaciji menimo, obenem pa na dober način pomaga tudi drugi osebi.
Empatična iskrenost (to naj bo prijazna definicija) ni umetna. Ste bili kdaj deležni besed kritike ali komentarja, ki se je nanašal na vaše delo in je vseboval informacije o vaših napakah, vi pa ste se kljub temu počutili slabo? To je točno to! Empatične iskrenosti se je možno priučiti. Srečno!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto.
Preberite še:
Da bi skrbel za hudo bolno ženo, je pustil dobro plačano službo. Nikoli mu ni bilo žal
Preberite še:
Kupila je knjigo in v njej našla skrivnostno sporočilo … To je bil začetek vala dobrote!
Preberite še:
Kako premagati sramežljivost in sklepati prijateljstva?
